Komentar

Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom

Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem drugo sliko: Mohamed je v Veliki Britaniji že danes na drugem mestu, počasi pa bo med najpriljubljenejšimi postal tudi v Nemčiji. Vprašanje, ki je na mestu: kako dolgo se bomo še sprenevedali, da politična korektnost, cenzura in mišljenjski konformizem tlakujejo pot v novo katastrofo? Ne mislim desničarskih teorij zarote o milijonih muslimanov, prežečih na nedolžno Evropo, ki so jih polni tudi nekateri naši mediji, temveč govorim o nevarnost spontanega revolta Evropejcev, če bodo njihove vlade še naprej spodbujale nezakonite prestope meja in nezakonite migracije. Islamizacija Evrope se bo namreč končala podobno kot španska rekonkvista leta 1492: nečloveško, krvavo in kruto.

01.11.2018 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Adolf   Der Vorname   Ime   Nemčija   Mohamed   nacizem   islamizem   Die Welt   The Economist   Avstrija   novorojenčki

Fotomontaža: portal+

"Prisrčna hvala gospe Merkel in njenim podpornikom. S takšno tendenco Nemčija čez petdeset let ne bo več Deutschland, ampak se bo imenovala Germanistan."

Nemška črna komedija Der Vorname (Ime) je sicer remake nekoliko starejše francoske verzije Le Prénom, zgodba pa je v nemški izvedbi danes celo aktualnejša. Film, ki je prejšnji mesec premiero doživel na filmskem festivalu v Zürichu, je zdaj v nemških kinematografih. Zgodba se začne z rahlim pridihom nemškega buržujstva: peterica se zbere na večerji, kjer gostiteljičin mlajši brat prisotnim naznani veselo novico, da je njegova punca noseča. Vse zanima, kako bo otroku, ki naj bi bil fantek, ime. Ugibanja se stopnjujejo, napetost narašča, sploh v moškem delu družbe, dokler bodoči oče ne izstreli imena. Adolf. Dojenčku bo ime Adolf. Adolf, se zdrzne družba, je vendar ... nesprejemljivo, politično nekorektno ime. Otrok ne more biti Adolf. To preprosto ne gre ...

 

Nemška verzija filma je ravno zaradi zgodovinske konotacije verjetno celo boljša od francoske, kjer gre za dojenčico, ki ji bo ime Adolphe. Seveda je v obeh primerih - no, zlasti v nemškem - bistveno eno in isto vprašanje: kaj je narobe z imenom Adolf? Danes naj bi bilo v Nemčiji okoli 50.000 moških s takšnim imenom. Če je nemških državljanov moškega spola približno 40 milijonov, potem je Adolfov v resnici zelo malo. Med prvimi stotimi najpogosteje uporabljenimi imeni ga po letu 1945 zanesljivo ne boste našli.

 

A če se vrnemo k izvorni dilemi: kaj je narobe z imenom Adolf? Če je filmu, ki se med vrsticami sprašuje prav to - ali je otrok, čigar ime bo Adolf, avtomatično nagnjen k temu, da bo postal slab človek - pozornost namenil celo britanski The Economist, potem je jasno, da ne gre toliko za onomastiko (veda o imenih), pač pa za komaj pikrito politično oziroma celo ideološko debato. Tolikanj bolj, ker imamo znova opravka s prežvekovanjem ene in iste stare slame. Nacizem gor, nacizem dol. Dokler Nemcev, sploh mlajše generacije, bolje ne spoznate, se niti ne zavedate, da gre za temo, ki je zaradi indoktrinacije občutka krivde pri tretji generaciji (vnukov oziroma pravnukov) "nacistov" še kako prisotna. V glavnem se skriva pod površjem, toda že po nekaj popitih pivih, če karikiram, izbruhne na dan ta strašni resentiment krivde. Ki pravzaprav danes nima več nobenega smisla, še manj pa pozitivnega učinka - vsaj pri Nemcih ne. Sploh če imamo pred očmi politiko priseljevanja, ki jo zadnjih nekaj let uveljavlja Angela Merkel. Zaradi občutka krivde zatresti Evropsko unijo do temeljev pač ne more biti poseben doprinos k nemški spravi z Evropo.

 

 

 

 

Adolf bo v političnem diskurzu večno "stilno zaznamovano" ime, ki ga bo starajoča Evropa nosila v spominu kot nekaj slabega. Toda v resničnem življenju ne politika ne ideologija ne igrata posebne vloge. V Nemčiji, Avstriji ali Evropi se rojeva vedno manj Adolfov, na lestvicah najpogosteje uporabljenih imen novorojencev pa naglo raste Mohamed. Teza, ki se bo morda levičarjem zdela predrzna in vsekakor politično zelo nekorektna - za takšne komplimente se v naprej zahvaljujem -, pa se glasi takole: če je Adolf ime, večno obsojeno zaradi tistega psihopatskega avstrijskega nacista, ki so ga Švabi vzeli za svojega, potem je Mohamed ime, ki simbolizira islamizem oziroma t.i. politični islam, ki je nacizem 21. stoletja.

 

V Nemčiji je bilo še pred desetletjem Mohamed ime vsakemu 97. novorojenčku, danes že 26. Če se bo trend nadaljeval, potem bo čez tri leta Mohamed eno izmed desetih najpogosteje uporabljenih imen v Nemčiji (za primerjavo: Mohamed je bil leta 2016 drugo najpopularnejše ime novorojenih otrok v Veliki Britaniji). No, po nekaterih namigih je to že nekaj časa realnost, vendar nemška oblast ne želi iz tega delati prevelikega pompa, zato se dejanske statistike pogostosti uporabe imena Mohamed (in njenih najmanj desetih izpeljank) ne objavljajo.

 

Die Welt je januarja letos objavil prispevek o izjemni popularnosti imena Mohamed v Nemčiji (in Avstriji), ki je dvignil precej prahu, vendar pa niti najbolj goreči aktivisti niso mogli oporekati statistiki. Ta je za desnico še posebej neprijetna v avstrijski prestolnici, kjer je bilo ime Mohamed med novorojenčki že lani na tretjem mestu. Če upoštevamo korelacijo med vzponom desnice in vloge arabskih priseljencev v posameznih državah, ne more biti presenečenje, da je prav v Avstriji (skrajna) desnica tako močno zasidrana in je od lani celo koalicijski partner konservativcev (ljudske stranke) v zvezni vladi.

 

Eda izmed komentatork, ki v mnogočem odraža trenutno javno mnenje in razpoloženje v Nemčiji, je pod članek v spletni izdaji časnika Die Welt zapisala:

 

"Prisrčna hvala gospe Merkel in njenim podpornikom. S takšno tendenco Nemčija čez petdeset let ne bo več Deutschland, ampak se bo imenovala Germanistan."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.592
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.796
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.398
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.359
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427