Komentar

Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom

Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem drugo sliko: Mohamed je v Veliki Britaniji že danes na drugem mestu, počasi pa bo med najpriljubljenejšimi postal tudi v Nemčiji. Vprašanje, ki je na mestu: kako dolgo se bomo še sprenevedali, da politična korektnost, cenzura in mišljenjski konformizem tlakujejo pot v novo katastrofo? Ne mislim desničarskih teorij zarote o milijonih muslimanov, prežečih na nedolžno Evropo, ki so jih polni tudi nekateri naši mediji, temveč govorim o nevarnost spontanega revolta Evropejcev, če bodo njihove vlade še naprej spodbujale nezakonite prestope meja in nezakonite migracije. Islamizacija Evrope se bo namreč končala podobno kot španska rekonkvista leta 1492: nečloveško, krvavo in kruto.

01.11.2018 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Adolf   Der Vorname   Ime   Nemčija   Mohamed   nacizem   islamizem   Die Welt   The Economist   Avstrija   novorojenčki

Fotomontaža: portal+

"Prisrčna hvala gospe Merkel in njenim podpornikom. S takšno tendenco Nemčija čez petdeset let ne bo več Deutschland, ampak se bo imenovala Germanistan."

Nemška črna komedija Der Vorname (Ime) je sicer remake nekoliko starejše francoske verzije Le Prénom, zgodba pa je v nemški izvedbi danes celo aktualnejša. Film, ki je prejšnji mesec premiero doživel na filmskem festivalu v Zürichu, je zdaj v nemških kinematografih. Zgodba se začne z rahlim pridihom nemškega buržujstva: peterica se zbere na večerji, kjer gostiteljičin mlajši brat prisotnim naznani veselo novico, da je njegova punca noseča. Vse zanima, kako bo otroku, ki naj bi bil fantek, ime. Ugibanja se stopnjujejo, napetost narašča, sploh v moškem delu družbe, dokler bodoči oče ne izstreli imena. Adolf. Dojenčku bo ime Adolf. Adolf, se zdrzne družba, je vendar ... nesprejemljivo, politično nekorektno ime. Otrok ne more biti Adolf. To preprosto ne gre ...

 

Nemška verzija filma je ravno zaradi zgodovinske konotacije verjetno celo boljša od francoske, kjer gre za dojenčico, ki ji bo ime Adolphe. Seveda je v obeh primerih - no, zlasti v nemškem - bistveno eno in isto vprašanje: kaj je narobe z imenom Adolf? Danes naj bi bilo v Nemčiji okoli 50.000 moških s takšnim imenom. Če je nemških državljanov moškega spola približno 40 milijonov, potem je Adolfov v resnici zelo malo. Med prvimi stotimi najpogosteje uporabljenimi imeni ga po letu 1945 zanesljivo ne boste našli.

 

A če se vrnemo k izvorni dilemi: kaj je narobe z imenom Adolf? Če je filmu, ki se med vrsticami sprašuje prav to - ali je otrok, čigar ime bo Adolf, avtomatično nagnjen k temu, da bo postal slab človek - pozornost namenil celo britanski The Economist, potem je jasno, da ne gre toliko za onomastiko (veda o imenih), pač pa za komaj pikrito politično oziroma celo ideološko debato. Tolikanj bolj, ker imamo znova opravka s prežvekovanjem ene in iste stare slame. Nacizem gor, nacizem dol. Dokler Nemcev, sploh mlajše generacije, bolje ne spoznate, se niti ne zavedate, da gre za temo, ki je zaradi indoktrinacije občutka krivde pri tretji generaciji (vnukov oziroma pravnukov) "nacistov" še kako prisotna. V glavnem se skriva pod površjem, toda že po nekaj popitih pivih, če karikiram, izbruhne na dan ta strašni resentiment krivde. Ki pravzaprav danes nima več nobenega smisla, še manj pa pozitivnega učinka - vsaj pri Nemcih ne. Sploh če imamo pred očmi politiko priseljevanja, ki jo zadnjih nekaj let uveljavlja Angela Merkel. Zaradi občutka krivde zatresti Evropsko unijo do temeljev pač ne more biti poseben doprinos k nemški spravi z Evropo.

 

 

 

 

Adolf bo v političnem diskurzu večno "stilno zaznamovano" ime, ki ga bo starajoča Evropa nosila v spominu kot nekaj slabega. Toda v resničnem življenju ne politika ne ideologija ne igrata posebne vloge. V Nemčiji, Avstriji ali Evropi se rojeva vedno manj Adolfov, na lestvicah najpogosteje uporabljenih imen novorojencev pa naglo raste Mohamed. Teza, ki se bo morda levičarjem zdela predrzna in vsekakor politično zelo nekorektna - za takšne komplimente se v naprej zahvaljujem -, pa se glasi takole: če je Adolf ime, večno obsojeno zaradi tistega psihopatskega avstrijskega nacista, ki so ga Švabi vzeli za svojega, potem je Mohamed ime, ki simbolizira islamizem oziroma t.i. politični islam, ki je nacizem 21. stoletja.

 

V Nemčiji je bilo še pred desetletjem Mohamed ime vsakemu 97. novorojenčku, danes že 26. Če se bo trend nadaljeval, potem bo čez tri leta Mohamed eno izmed desetih najpogosteje uporabljenih imen v Nemčiji (za primerjavo: Mohamed je bil leta 2016 drugo najpopularnejše ime novorojenih otrok v Veliki Britaniji). No, po nekaterih namigih je to že nekaj časa realnost, vendar nemška oblast ne želi iz tega delati prevelikega pompa, zato se dejanske statistike pogostosti uporabe imena Mohamed (in njenih najmanj desetih izpeljank) ne objavljajo.

 

Die Welt je januarja letos objavil prispevek o izjemni popularnosti imena Mohamed v Nemčiji (in Avstriji), ki je dvignil precej prahu, vendar pa niti najbolj goreči aktivisti niso mogli oporekati statistiki. Ta je za desnico še posebej neprijetna v avstrijski prestolnici, kjer je bilo ime Mohamed med novorojenčki že lani na tretjem mestu. Če upoštevamo korelacijo med vzponom desnice in vloge arabskih priseljencev v posameznih državah, ne more biti presenečenje, da je prav v Avstriji (skrajna) desnica tako močno zasidrana in je od lani celo koalicijski partner konservativcev (ljudske stranke) v zvezni vladi.

 

Eda izmed komentatork, ki v mnogočem odraža trenutno javno mnenje in razpoloženje v Nemčiji, je pod članek v spletni izdaji časnika Die Welt zapisala:

 

"Prisrčna hvala gospe Merkel in njenim podpornikom. S takšno tendenco Nemčija čez petdeset let ne bo več Deutschland, ampak se bo imenovala Germanistan."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,342
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,935
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,995
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,193
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,149
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 999
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444