Komentar

Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom

Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem drugo sliko: Mohamed je v Veliki Britaniji že danes na drugem mestu, počasi pa bo med najpriljubljenejšimi postal tudi v Nemčiji. Vprašanje, ki je na mestu: kako dolgo se bomo še sprenevedali, da politična korektnost, cenzura in mišljenjski konformizem tlakujejo pot v novo katastrofo? Ne mislim desničarskih teorij zarote o milijonih muslimanov, prežečih na nedolžno Evropo, ki so jih polni tudi nekateri naši mediji, temveč govorim o nevarnost spontanega revolta Evropejcev, če bodo njihove vlade še naprej spodbujale nezakonite prestope meja in nezakonite migracije. Islamizacija Evrope se bo namreč končala podobno kot španska rekonkvista leta 1492: nečloveško, krvavo in kruto.

01.11.2018 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Adolf   Der Vorname   Ime   Nemčija   Mohamed   nacizem   islamizem   Die Welt   The Economist   Avstrija   novorojenčki

Fotomontaža: portal+

"Prisrčna hvala gospe Merkel in njenim podpornikom. S takšno tendenco Nemčija čez petdeset let ne bo več Deutschland, ampak se bo imenovala Germanistan."

Nemška črna komedija Der Vorname (Ime) je sicer remake nekoliko starejše francoske verzije Le Prénom, zgodba pa je v nemški izvedbi danes celo aktualnejša. Film, ki je prejšnji mesec premiero doživel na filmskem festivalu v Zürichu, je zdaj v nemških kinematografih. Zgodba se začne z rahlim pridihom nemškega buržujstva: peterica se zbere na večerji, kjer gostiteljičin mlajši brat prisotnim naznani veselo novico, da je njegova punca noseča. Vse zanima, kako bo otroku, ki naj bi bil fantek, ime. Ugibanja se stopnjujejo, napetost narašča, sploh v moškem delu družbe, dokler bodoči oče ne izstreli imena. Adolf. Dojenčku bo ime Adolf. Adolf, se zdrzne družba, je vendar ... nesprejemljivo, politično nekorektno ime. Otrok ne more biti Adolf. To preprosto ne gre ...

 

Nemška verzija filma je ravno zaradi zgodovinske konotacije verjetno celo boljša od francoske, kjer gre za dojenčico, ki ji bo ime Adolphe. Seveda je v obeh primerih - no, zlasti v nemškem - bistveno eno in isto vprašanje: kaj je narobe z imenom Adolf? Danes naj bi bilo v Nemčiji okoli 50.000 moških s takšnim imenom. Če je nemških državljanov moškega spola približno 40 milijonov, potem je Adolfov v resnici zelo malo. Med prvimi stotimi najpogosteje uporabljenimi imeni ga po letu 1945 zanesljivo ne boste našli.

 

A če se vrnemo k izvorni dilemi: kaj je narobe z imenom Adolf? Če je filmu, ki se med vrsticami sprašuje prav to - ali je otrok, čigar ime bo Adolf, avtomatično nagnjen k temu, da bo postal slab človek - pozornost namenil celo britanski The Economist, potem je jasno, da ne gre toliko za onomastiko (veda o imenih), pač pa za komaj pikrito politično oziroma celo ideološko debato. Tolikanj bolj, ker imamo znova opravka s prežvekovanjem ene in iste stare slame. Nacizem gor, nacizem dol. Dokler Nemcev, sploh mlajše generacije, bolje ne spoznate, se niti ne zavedate, da gre za temo, ki je zaradi indoktrinacije občutka krivde pri tretji generaciji (vnukov oziroma pravnukov) "nacistov" še kako prisotna. V glavnem se skriva pod površjem, toda že po nekaj popitih pivih, če karikiram, izbruhne na dan ta strašni resentiment krivde. Ki pravzaprav danes nima več nobenega smisla, še manj pa pozitivnega učinka - vsaj pri Nemcih ne. Sploh če imamo pred očmi politiko priseljevanja, ki jo zadnjih nekaj let uveljavlja Angela Merkel. Zaradi občutka krivde zatresti Evropsko unijo do temeljev pač ne more biti poseben doprinos k nemški spravi z Evropo.

 

 

 

 

Adolf bo v političnem diskurzu večno "stilno zaznamovano" ime, ki ga bo starajoča Evropa nosila v spominu kot nekaj slabega. Toda v resničnem življenju ne politika ne ideologija ne igrata posebne vloge. V Nemčiji, Avstriji ali Evropi se rojeva vedno manj Adolfov, na lestvicah najpogosteje uporabljenih imen novorojencev pa naglo raste Mohamed. Teza, ki se bo morda levičarjem zdela predrzna in vsekakor politično zelo nekorektna - za takšne komplimente se v naprej zahvaljujem -, pa se glasi takole: če je Adolf ime, večno obsojeno zaradi tistega psihopatskega avstrijskega nacista, ki so ga Švabi vzeli za svojega, potem je Mohamed ime, ki simbolizira islamizem oziroma t.i. politični islam, ki je nacizem 21. stoletja.

 

V Nemčiji je bilo še pred desetletjem Mohamed ime vsakemu 97. novorojenčku, danes že 26. Če se bo trend nadaljeval, potem bo čez tri leta Mohamed eno izmed desetih najpogosteje uporabljenih imen v Nemčiji (za primerjavo: Mohamed je bil leta 2016 drugo najpopularnejše ime novorojenih otrok v Veliki Britaniji). No, po nekaterih namigih je to že nekaj časa realnost, vendar nemška oblast ne želi iz tega delati prevelikega pompa, zato se dejanske statistike pogostosti uporabe imena Mohamed (in njenih najmanj desetih izpeljank) ne objavljajo.

 

Die Welt je januarja letos objavil prispevek o izjemni popularnosti imena Mohamed v Nemčiji (in Avstriji), ki je dvignil precej prahu, vendar pa niti najbolj goreči aktivisti niso mogli oporekati statistiki. Ta je za desnico še posebej neprijetna v avstrijski prestolnici, kjer je bilo ime Mohamed med novorojenčki že lani na tretjem mestu. Če upoštevamo korelacijo med vzponom desnice in vloge arabskih priseljencev v posameznih državah, ne more biti presenečenje, da je prav v Avstriji (skrajna) desnica tako močno zasidrana in je od lani celo koalicijski partner konservativcev (ljudske stranke) v zvezni vladi.

 

Eda izmed komentatork, ki v mnogočem odraža trenutno javno mnenje in razpoloženje v Nemčiji, je pod članek v spletni izdaji časnika Die Welt zapisala:

 

"Prisrčna hvala gospe Merkel in njenim podpornikom. S takšno tendenco Nemčija čez petdeset let ne bo več Deutschland, ampak se bo imenovala Germanistan."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
0
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj izItalijeposlal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
16
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
8
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.269
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.648
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.659
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.794
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.877
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.479
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.274
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112