Komentar

O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi

Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ali dva človeka sta mi dejala, da je to kompleks malega naroda, drugi so rekli, po mojem mnenju nepošteno, da že dolgo obstaja zmerljivka, ki enači Slovence s - hlapci.

03.11.2018 00:02
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   elite   Platon   demokracija   Churchill   Christopher Lasch   Angela Merkel   Bruselj

Ilustracija: Otto Dettmer

Elite so grožnja za demokracijo in ne za množice. 

Opazil sem, da tu in tam ljudje pravijo, da so potrebni strokovnjaki v parlamentu in na ministrstvih. Zame to pomeni nerazumevanje delovanja moderne volilne demokracije. Razlog za sistem splošne volilne pravice tiči v tem, da je skupek stališč vseh volivk in volivcev ne glede na njihovo starost, izkušnje, izobrazbo, spol, status ali bogastvo najboljši način za polno zastopanje stališč vseh ljudi v parlamentu. Pravijo, da se osnovno načelo demokracije glasi: 

 

Kolektivna modrost vseh ljudi je običajno pametnejša od splošno sprejete modrosti samooklicane elite.

 

Platonove ideje o vladanju elite so bile v celoti zavrnjene. Kar zadeva strokovnjake, je naloga članov parlamenta in ministrstev, da zagotovijo razpoložljivost ekspertov. Znana je znamenita Churchillova izjava parlamentu: 

 

"Veliko oblik vladanja so preizkusili in še jih bodo na tem grešnem in bridkem svetu. Nihče se ne slepi, da je demokracija popolna ali vsemogočna. Res je, rekli so, da je demokracija najslabša oblika vladanja razen vseh tistih drugih oblik, ki so jih že občasno poskusili."

 

Verjetno se je spomnil besed Roberta Briffaulta, ki je dejal:

 

"Demokracija je najslabša oblika vladavine. Je najbolj neučinkovita, najbolj nerodna, najbolj nepraktična … Modrost spremeni v nemoč in zagotovi zmagoslavje neumnosti, nevednosti, praznega besedičenja in demagogije. Vendar je demokracija edina sprejemljiva oblika družbenega reda, ker je edina združljiva s pravičnostjo."

 

 

 

 

Sodobni problem, ki so ga mnogi prepoznali, je v tem, da je večji del elite, ki se ima za bolje formiranega, najbrž pozabil osnovo modernih demokracij. Uveljavljeni zgodovinar in univerzitetni profesor Christopher Lasch se v svojem zgodnjem delu leta 1995 o tej tematiki The Revolt of the Elites and the betrayal of Democracy kritično sprašuje, kaj je narobe s strokovnimi in menedžerskimi elitami. Zapiše, da so grožnja za demokracijo in ne za množice. 

 

Opažamo, da se njegova kritika uresničuje z upadanjem udeležbe na volitvah, populističnih strankah in voditeljih, ki ji podpirajo množice. Kar vprašajte se, ali so elite resnično dostopne? Ali so visoko plačani birokrati v Bruslju resnično v stiku z moškimi in ženskami na ulici? Ali je Angela Merkel resnično poznala občutke ljudi, ko je skozi široko odprta vrata vabila migrante? Ali visoko plačani bankirji razumejo jezo človeka na ulici, ki mora plačevati izgubo, nastalo zaradi njihovega pohlepa? Ali politiki s svojimi poznanstvi dojamejo splošno prepričanje, da so mnogi od njih skorumpirani?

 

Lahko samo ponovim zadnji Briffaultov stavek:

 

"Vendar je demokracija edina sprejemljiva oblika družbenega reda, ker je edina združljiva s pravičnostjo."

 

Po mojem mnenju mora elita ponovno vzpostaviti stik z navadnimi ljudmi in razumeti, zakaj je demokracija delovala do sedaj, sicer obstaja v svobodnih družbah veliko tveganje, da bo demokracija prišla ob vso veljavo in ugled.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,737
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,465
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,138
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929