Komentar

Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?

Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? Slovenci skoraj nič svojega kapitala ne vlagamo v domače gospodarstvo, a ga vlagamo v tujini. Jezimo pa se, ker ni pravega razvoja države, zaostajamo v vlaganju znanja oz. v dodani vrednosti na zaposlenega, večina dobiva slabe plače, pokojnine, ni novih delovnih mest, ogrožene so socialna država in javne storitve, imamo iztrošene in nevarne ceste, zastarelo železnico, izobraženi mladi emigrirajo itd. Slovenci varčujemo v bankah in vlagamo v nepremičnine.

04.11.2018 12:00
Piše: Franc Mihič
Ključne besede:   kreditizem   ekonomija   država   kapital   Jože Mencinger   Zakaj narodi propadejo   Stanislav Kovač   Mojmir Mrak

Kako je mogoče, da domači kapital leži v bankah ali pa je v tujini, vlada pa pravi, da nam primanjkuje denarja za vlaganje v razvoj? 

Kreditizem je ekonomska šola, po kateri podjetja oz. menedžerji raje najemajo kredite in ne pridobivajo kapitala. Kreditizem pa je glavni boter bančne luknje, ki jo krpamo državljani. Odgovorni ekonomisti, zagovorniki kreditizma in nacionalnega interesa, pa so še vedno ugledni. Smo družba, ki ne zna izstaviti računa za zgrešeno ekonomsko šolo ne politiki, ne njeni stroki. Niti terjati odgovornost. Državljani kljub vsemu pričakujemo razvoj države.

 

Zgodba o uspehu Južne Koreje nam je lahko v opomin in vzor. Pred petdesetimi leti, ko je državi pretil bankrot, so njihovi politiki predlagali, da bi ljudstvo iz svojih prihrankov pod določenimi pogoji prispevalo v državni sklad za razvoj gospodarstva. Pripravili so program razvoja in pogoje soudeležbe državljanov in uspeli, ker so jim državljani zaupali.  Tako so v zelo kratkem času od državljanov zbrali več kot 45 milijard dolarjev. Politiki in gospodarstveniki so to vrednost pametno naložili in Južna Koreja je postala izjemno uspešna, vse do danes.

 

Tudi Slovenci imamo kapital, privarčevana sredstva. Po podatkih naj bi bilo v bankah  že več kot 17 milijard  evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital (vzajemni in pokojninski skladi, zavarovalnice in posamezni vlagatelji) v višini okrog 10 milijard evrov, pa je bil pregnan v tujino, kjer financira naložbe in nova delovna mesta. Poljaki imajo predpis, da morajo skladi vlagati doma najmanj 30 % vseh sredstev, pri nas tožijo, da ne smejo kupovati domačih podjetij. Hrvati vlagajo doma in v tujini - doslej so pri nas kupovali dobra podjetja in imeli dobičke. Naše premoženje kupujejo finančni skladi iz ZDA, Evrope, Hrvaške itd.

 

Že leta 2012 je ekonomist Stanislav Kovač zapisal: "Tudi Gospodarska zbornica Slovenije raje lobira, naj se država še zadolžuje in zmanjšuje javni sektor, kot da bi se njeni člani podali na domači in tuje kapitalske trge. Šele s tem bi prezadolžena in slabo vodena podjetja pretrgala popkovino z zgrešenim finančnim sistemom, ki je v tranziciji sataniziral kapitalske trge, poveličeval banke ter našemu gospodarstvu nataknil dolžniško zanko okoli vratu."

 

Prof. dr. Peter Glavič, zaslužni profesor mariborske univerze opozarja: "V Sloveniji je uničen kapitalski trg, ki je v tržnem gospodarstvu bistven za preživetje države in naroda".

 

Slovenci imamo v vzajemnih skladih samo pet odstotkov BDP (bruto domačega proizvoda) kapitala, Nemci ga imajo 40 odstotkov, ZDA pa 78 odstotkov. Bivši guverner Marko Kranjec je že leta 2012 javno opozoril, da se podjetja bolj kot s posojilnim krčem spopadajo s kapitalskim. Namesto da podjetja tarnajo, kako jih banke nočejo kreditirati, bi potrebna finančna sredstva morala iskati na kapitalskem trgu. Država oz. vlada pa se venomer zadolžuje. Ali sprejeti cilji in strategija pametne specializacije Slovenije in njena vizija ne obetajo razvoja dežele za prave naložbe tudi za slovenski kapital?

 

Katera politična stranka bo torej že postavila cilje in strategijo pametne specializacije države, da bodo ti vendar enkrat zanimivi tudi za slovenski kapital? Avtorja knjige Zakaj narodi propadajo (Why Nations Fail) Daron Acemoglu in James A. Robinson sta zapisala: "Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali."

 

Kdo to ovira in nam razvoj zatira? Politika in njena ekonomska šola! Država in njena ekonomija, ki jima državljani ne zaupajo svojega kapitala, ne more preživeti samo s krediti. Velika finančna odvisnost podjetij od bančnega kreditiranja je posledica zgrešene dogme o nekoristnosti kapitalskih trgov za gospodarstvo, da gre za "nekakšno mešanje megle" oziroma "nekoristno prelaganje iz enega v drug predal", prosto po dr. Jožetu Mencingerju. On je z izbruhom krize 2008 začel širiti še nevarnejšo dogmo, češ da je treba kapitalske trge kar ukiniti in vzpostaviti sistem, kjer bi se podjetja financirala zgolj z bančnim zadolževanjem.

 

Podatki kažejo na zgrešenost tega finančnega sistema, ki je skozi tranzicijo privedel do velike finančne odvisnosti podjetij od bank, te pa so ob pomanjkanju domačih prihrankov zaradi izdatnega kreditnega financiranja podjetij postale tudi velike dolžnice tujini. Od tu tudi velik neto dolg Slovenije do tujine, nad katerim - kako cinično (!) - najbolj bentijo ravno t.i. mencingerjanci. Na drugi strani so naši hazarderski menedžerji in bankirji, opiti z nacionalnim interesom, ekscesno prezadolžili gospodarstvo in niso izkoristili možnosti kapitalskih trgov, da bi z IPO ali drugimi oblikami dokapitalizacije lastniško financirali poslovanje, razvoj in prevzeme ter prek večjega deleža kapitala v bilancah poskrbeli za večjo odpornost podjetij proti finančnim krizam.

 

V ZDA bančni sektor ne dominira nad kapitalskim trgom, ameriška podjetja so zato tudi manj zadolžena pri bankah, saj pomemben del finančnih virov pridobivajo na kapitalskem trgu, ne pri bankah. Naši menedžerji, ki so zaradi prevladujočega mencingerjanskega modela privatizacije z notranjim odkupom pogosto tudi največji lastniki prezadolženih podjetij, se otepajo nujne dokapitalizacije po vzoru IPO Facebooka, saj bi s prihodom novega lastniškega kapitala izgubili vpliv in moč v podjetjih, hkrati pa bi morali precej spremeniti tudi upravljanje podjetij: dobili bi nove nadzornike, ki bi jih lahko odslovili, ne bi več mogli delati vse po svoje, javno bi morali razkriti bilance podjetja in poslovne načrte, odpovedati bi se morali slovenskemu nacionalnemu športu insajderskega trgovanja in številnim drugim ugodnostim.

 

Tako je pisal novinar Stanislav Kovač, ki je moral utihniti. Država oz .vlada končno na zahtevo EU le sprejema vizije in strategije razvoja države do l. 2030 in l. 2050. A glede problema etičnosti oz. neetičnosti bančnih in podjetniški  odločitev in škodi pa nismo prišli daleč. Vladi je torej le uspelo napisati in sprejeti cilje in strategijo pametne specializacije države do l. 2030. Žal pa so ocene o izbranih ciljih in realnost oz. uporabnost strategije, kako doseči te cilje, zaskrbljujoče. Prof. dr. Mojmir Mrak pravi, da strategija razvoja 2030 predstavlja predvsem nabor ciljev, praktično pa nič ne pove o tem, kako te cilje doseči. Pri tem pa vlada tarna, da nam primanjkuje denarja za R&R, za vlaganje v razvoj. Vlada ugotavlja, da stagniramo v dodani vrednosti na zaposlenega in konkurenčnosti. Slovenci pa imamo privarčevana sredstva, to je kapital, a ga imamo torej samo pet odstotkov BDP v finančnih naložbah.

 

Kako je mogoče, da domači kapital leži v bankah ali pa je v tujini, vlada pa pravi, da nam primanjkuje denarja za vlaganje v razvoj? Zakaj je vlaganj v raziskave za stvarne industrijske potrebe premalo? Večina slovenske industrije  posluje v srednje- in nizkotehnoloških tržnih nišah, kar dokazujejo tudi nizke (nižje) plače zaposlenih v primerjavi z Zahodno Evropo. Raziskovalna sfera ne razvija znanj, ki jih potrebuje naša industrija. Industrija za razvoj teh znanj ne najema akademske sfere. Zakaj ni interesa?

 

Cilji in strategije pametne specializacije države so pomembni tako za državo in podjetja in so pomembi kot ustava. Za podjetja so pogoj za uspeh in preživetje. Zato morajo država in podjetja pravočasno razviti poslovne cilje in strategije in jih uresničiti. Zakaj tega ne počnejo? Vodilni praviloma bolje obvladujejo operativne kot strateške posle. Podjetja često ne znajo opredeliti svojega bodočega položaja na trgu. Strategija ni enostavno posnemanje konkurence. Uspešna podjetja temeljijo na lastnih prednostih. Za strateško usmeritev so bistvena sledeča vprašanja:

 

- Kaj je naša ponudba na trgu?

- Katere storitve / produkte hočemo nuditi tudi v bodočnosti in katere ne?

- Katerim kupcem in skupinam kupcev hočemo nuditi našo ponudbo in katerih nočemo več obravnavati?

- Katere trge ali industrijske veje bomo obravnavali in katere ne?

- V katerih regijah hočemo aktivno delovati in v katerih ne?

 

Uspešen razvoj strategije pomeni uspešno sodelovanje vodilnih, ki so svoje interese podredili interesom podjetja. Le realni cilji, podprti s kvalitetno strategijo, države in podjetij, so priložnost za večje vlaganje slovenskega kapitala. Kaj  je torej pravično in ugodnejše za ekonomsko suverenost države in za učinkovit razvoj? Kreditizem kot ostanek ekonomske šole socializma je predvsem najemanje bančnih kreditov za razvoj. Mnoga podjetja zaradi slabega vodenja - ker je menedžment postavil zgrešene cilje ali uporabil zgrešene strategije - kreditov ne zmorejo vrniti. Ti nevračljivi (tudi menedžerski) krediti na koncu pristanejo v bančni luknji oz. na slabi banki. Banko kreditodajalko potem saniramo kar davkoplačevalci, državljani, ki nismo za to nič pristojni in ne odgovorni? Menedžerje bank in podjetij, predvsem v državni lasti, praviloma nihče ne pokliče na odgovornost in "uspešno ostanejo na trgu vodilnih".

 

Ali ni pravičnejše za nacionalno ekonomijo to, da gospodarske družbe pridobijo potreben nov kapital tudi pri vlagateljih oz. na trgu kapitala? Dilema, ki ne bi smela biti več aktualna v demokraciji oz. v tržni ekonomiji. Ob propadu podjetjih pri ekonomski šoli kreditizma, ki ga favorizira domača ekonomska šola in jo povzema politika, so praviloma v praksi potem na trgu le delojemalci, ne pa menedžerji in univerzitetni zagovorniki kreditizma, kje šele politiki. Oboji pa so plačani iz javnih sredstev, kljub premajhnemu uspehu nacionalne ekonomije. Takšna politika je nepoštena, a za njih udobna.

 

Kako je mogoče, da volimo stranke, ki vodijo tako zgrešeno nacionalno ekonomijo, ki lahko preživi samo ob nizkih plačah zaposlenih? Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast? Ljudstvo ima vedno takšno oblast, kot si jo zasluži. Niso tujci krivi, da imamo oblast, ki ji ne zaupamo svojega kapitala. Da dobi država ustrezno oblast, je neizogibna naloga ljudstva, izobražencev, intelektualcev, odgovornih državljanov. Če vsi ti zatajijo, državo potopijo.

 

Politiki pred volitvami napovedujejo boljše čase. Bodo kdaj podali odgovor, zakaj jih ni in ni? Bodo kdaj zaradi tega odstopili, da bi lažje druge voditelje dobili?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
2
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.752
02/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.953
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.811
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.716
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.725
06/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.595
07/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.929
08/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.360
09/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.352
10/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 625