Komentar

Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem

Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo politične odločitve v želji, da bo njim dopuščeno zgraditi nov, lep javni prostor. Pri tem pa so izključevali vse druge umetnike in umetnice, ki niso hoteli prostovoljno prevzeti podobnih kolektivnih izhodišč. Tako so bili avantgardisti v obeh primerih "totalno poraženi"!

03.11.2018 23:11
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   avantgarda   anarhisti   Aleš Erjavec   boljševiki   Moskva   Hannah Arendt

Poboj moskovske anarhistične političnosti, ko je boljševiška partija odstranila svoje politične konkurente, je bila podobna, a mnogo bolj nasilna akcija, kot se je zgodila z Dolomitsko izjavo, s pritiskom večinske nad manjšinskimi skupinami med revolucijo na Slovenskem.

Umetnost je najbolj živa oblika življenja, ker je nesmrtna. Zakaj pa je svoboda v umetnosti in življenju tako pomembna? Predvsem zato, ker spodbuja avtentično izumiteljstvo. Ravno želja po etičnosti in svobodi, naj zveni še tako pretirano privzdignjeno, je pospešila vznik historične umetniške avantgarde. S prevratniško pritajenostjo in brez zadržkov je formulirala svoje anti-pozicije v odnosu do tradicije. Umetnost historične avantgarde je bila polna svobodne volje, svobodnih, na videz paradoksalnih odločitev in utopične projekcije. Vse, čisto vse je bilo v tistem času anarhično vzneseno. Avantgardisti so brezkompromisno prenesli svoje znanje in talent v revolucionarne projekcije, prostovoljno so se predali zgodovinskim zahtevam. Predvsem so želeli prekiniti s tisočletno neetiko: s suženjstvom - s tlačanstvom, z nesvobodo žensk, ki niso imele na začetku prejšnjega stoletja niti volilne pravice, s socialno ogroženostjo ljudi, s spolno zavrtostjo, z bostonskimi čajankami, z industrijskim izčrpavanjem človeka, s prepovedjo dela mlajšim od šetnajst let, zavzeli so se tudi za človekov prosti čas. Človeška občutljivost prejšnjega stoletja je zaznavala nove in nove valove stilnega izumiteljstva, visoke stilne valove. Novi val je postala maksima stoletja, frekvenca pa pogosto izrečena beseda.

 

Pred vami sem imel namen komentirati knjigo dr. Aleša Erjavca z naslovom Heteronomija umetnosti in avantgard, ki je izšla pri založbi Maska v zbirki Transformacije, a sem se odločil oblikovati tekst, ki ni kritična refleksija knjige, temveč zahvala dr. Erjavcu za pretanjeno razumevanje zahtevnih in prelomnih procesov, ki so se odvijali v avantgardi, predvsem v konstruktivistični umetnosti prejšnjega stoletja ter v avantgardni umetnosti nasploh.

 

 

Na sledi izjavljanja dr. Aleša Erjavca I.:

 

Preberimo še enkrat naslov njegove knjige s prevodom besede "heteronomija", Podrejenost umetnosti in avantgard; druga verzija naslova pa je Odvisnost umetnosti in avantgard. Takoj zatem pa vprašanje: odvisnost od koga, podrejenost komu? Seveda odvisnost umetnosti od religije, od ideologije, odvisnost od obeh sistemov, ki sta si izborila privilegirano pozicijo, da distribuirata kapital tako umetnosti kot znanosti in ju istočasno nadzirata. Kdaj sta se sploh pustili umetnost in znanost vpreči v ta suženjski odnos?

 

Avantgardisti in avantgardistke iz začetka dvajsetega stoletja so preselili umetnost iz muzejev neposredno v samo življenje, na ulice, med množice. Zgraditi so hoteli takšen svet, v katerem bi oni sami hoteli živeti. Celo vrsto neetičnih pozicij, v katere so se rodili, so z revolucionarnim zamahom presekali, predvsem niso več hoteli nastopati kot dekoraterji in krasilci neetike, ki se je naselila v kapitalistične fabrikantske resničnosti. Avantgardna umetnost je bila in vedno bo prevratna, kritična in skrajna!

 

Spomnimo se: eden večjih dosežkov avantgarde je bila dekolonizacija sveta. Samo pomislimo na to, kako si danes kapitalisti s pomočjo umetnikov - oblikovalcev trudijo ponovno medmrežno kolonizirati svet, kako si želijo zahodni kapitalisti s klikom-trikom vmrežiti želje sedeminpolmiljardne množice na vseh šestih kontinentih.

 

 

 

 

Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo politične odločitve v želji, da bo njim dopuščeno zgraditi nov, lep javni prostor. Pri tem pa so izključevali vse druge umetnike in umetnice, ki niso hoteli prostovoljno prevzeti podobnih kolektivnih izhodišč. Tako so bili avantgardisti v obeh primerih "totalno poraženi"! Dr. Erjavec je analitično povzel genezo odnosa med dominantno ideološko in umetniško avantgardo. Večina umetnikov-anarhistov je doživela poraz, ne da bi se tega na začetku sploh zavedala, ker je prostovoljno vstopila v avantgardno revolucionarno fronto. Podarila je svojo evropsko izobrazbo in individualnost novemu porajajočemu svetu. Edino, kar je ostalo od te želje, ki je hlepela po novi stvarnosti, po novem dobrem in lepem svetu, so dokazi o tej želji - umetnine. Te umetnine pa zgodovina umetnosti in filozofija estetike danes z vso odgovornostjo raziskuje.

 

 

Na sledi izjavljanja dr. Aleša Erjavca II.:

 

Vodstveni organ Moskovske federacije anarhističnih skupin je bil spomladi leta 1918 nameščen na Mali Dimitrovki v Moskvi, v neposredni bližini, kjer se danes nahaja slovenska ambasada. V noči iz 11. na 12. april so boljševiki v sinhroniziranem napadu razbili in uničili šestindvajset anarhističnih central po vsej Moskvi. Ubili so čez štirideset anarhistov, na stotine pa so jih zaprli. Samo pomislite, če bi dobili danes podobno medijsko informacijo o podobnem dogodku, recimo iz Barcelone, kakšen učinek bi to imelo na vas? Tudi če bi bili popolnoma nenaklonjeni civilni ideji anarhistične politične akcije, bi lahko kaj hitro razumeli, da se je zgodilo nakaj zločinskega, nekaj, kar je moralo biti na silo prekinjeno, da ne bi dobilo svoje bodočnosti.

 

Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem.

 

Poboj moskovske anarhistične političnosti, ko je boljševiška partija odstranila svoje politične konkurente, je bila podobna, a mnogo bolj nasilna akcija, kot se je zgodila z Dolomitsko izjavo, s pritiskom večinske nad manjšinskimi skupinami med revolucijo na Slovenskem. To kar se je zgodilo z napadom na anarhistično federacijo, je bila ideološka čistka, podobna tisti iz španske državljanske vojne, ko so osemnajst let kasneje stalinisti pobili anarhiste, ki se niso želeli preobleči v boljševiške uniforme. Frankovim fašistom so se uprli kot civilisti - anarhisti. Vojaška neučinkovitost anarhističnih civilnih milic je bila samo izgovor za to, da bi jih uniformirali in si jih s tem podredili. Anarhisti niso hoteli obleči subordinacijskih uniform.

 

Med tistimi, ki so preživeli moskovski boljševistični napad na anarhistično federacijo, je bil tudi Victor Serege, pistelj, ki je leta 1923 prestopil v boljševistične vrste, toda že kmalu po Leninovi smrti je bil prvi, ki je zapisal, da vodi Stalinova politika neposredno v "totalitarizem". Njegov obrat  je bil podobnem umetnikom anarhistom, kot so Kazimir Malevič, Vladimir Rodčenko, Aleksej Gan, David Burljuk, Vladimir Tatlin. Ta obrat še danes ni zgodovinsko razsvetljen, zakaj so najbolj genialni umetniki v tistih petih letih prestopili v boljševiške vrste?

 

Ena od najbolj prepričljivih definicij izvora "totalitarizma" je ta, da izhaja iz emancipacije od resničnosti (Hannah Arendt). Zato je nujno potrebno razumeti "totalno poraženo" umetniško avantgardo! Če ne, ni možnosti, da ubežimo  "totalitarizmu" XXII. stoletja.

 

 

Na sledi dr. Aleša Erjavca III.:

 

Dr. Erjavec je v knjigi odlično argumentiral, da vse "ideološko-umetniške" avantgarde rezultirajo v naslednji razvojni stopnji v "estetske avantgarde". To je bila umetnost, ki se je iz religioznih in ideoloških hramov spustila v tovarniške hale, v delavnice in orodjarne, v naslednjem koraku pa v laboratorije in inštitute. Poleg "formalističnega konstruktivizma" (Naum Gabo, Antoine Pevsner), lahko šele danes razumemo delovanje in raziskovanje inštitutov kot so UNOVIS, vkhUTEIN. "Laboratorijski konstruktivizem" ima svoje nadaljevanje in razvoj v digitalnih laboratorjih XXI. stoletja (Lab). Sam razumem suprematizem in konstruktivizem kot normativno avantgardo, ki ju je bilo smiselnejše prenesti na Zahod, kot pa socialistični produkcionizem in racionalizem. Konstruktivizem in suprematizem še danes predavajo kot osrednji umetniški praksi XX. stoletja.

 

Dr. Aleš Erjavec, sporočam vam veselo novico: "Totalen poraz" je historična nujnost vsake avantgardne umetniške pozicije, najbolj pa tiste, ki sama sebe zavestno vključi v nevarna razmerja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,342
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,935
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,995
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,194
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,149
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,011
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444