Komentar

Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem

Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo politične odločitve v želji, da bo njim dopuščeno zgraditi nov, lep javni prostor. Pri tem pa so izključevali vse druge umetnike in umetnice, ki niso hoteli prostovoljno prevzeti podobnih kolektivnih izhodišč. Tako so bili avantgardisti v obeh primerih "totalno poraženi"!

03.11.2018 23:11
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   avantgarda   anarhisti   Aleš Erjavec   boljševiki   Moskva   Hannah Arendt

Poboj moskovske anarhistične političnosti, ko je boljševiška partija odstranila svoje politične konkurente, je bila podobna, a mnogo bolj nasilna akcija, kot se je zgodila z Dolomitsko izjavo, s pritiskom večinske nad manjšinskimi skupinami med revolucijo na Slovenskem.

Umetnost je najbolj živa oblika življenja, ker je nesmrtna. Zakaj pa je svoboda v umetnosti in življenju tako pomembna? Predvsem zato, ker spodbuja avtentično izumiteljstvo. Ravno želja po etičnosti in svobodi, naj zveni še tako pretirano privzdignjeno, je pospešila vznik historične umetniške avantgarde. S prevratniško pritajenostjo in brez zadržkov je formulirala svoje anti-pozicije v odnosu do tradicije. Umetnost historične avantgarde je bila polna svobodne volje, svobodnih, na videz paradoksalnih odločitev in utopične projekcije. Vse, čisto vse je bilo v tistem času anarhično vzneseno. Avantgardisti so brezkompromisno prenesli svoje znanje in talent v revolucionarne projekcije, prostovoljno so se predali zgodovinskim zahtevam. Predvsem so želeli prekiniti s tisočletno neetiko: s suženjstvom - s tlačanstvom, z nesvobodo žensk, ki niso imele na začetku prejšnjega stoletja niti volilne pravice, s socialno ogroženostjo ljudi, s spolno zavrtostjo, z bostonskimi čajankami, z industrijskim izčrpavanjem človeka, s prepovedjo dela mlajšim od šetnajst let, zavzeli so se tudi za človekov prosti čas. Človeška občutljivost prejšnjega stoletja je zaznavala nove in nove valove stilnega izumiteljstva, visoke stilne valove. Novi val je postala maksima stoletja, frekvenca pa pogosto izrečena beseda.

 

Pred vami sem imel namen komentirati knjigo dr. Aleša Erjavca z naslovom Heteronomija umetnosti in avantgard, ki je izšla pri založbi Maska v zbirki Transformacije, a sem se odločil oblikovati tekst, ki ni kritična refleksija knjige, temveč zahvala dr. Erjavcu za pretanjeno razumevanje zahtevnih in prelomnih procesov, ki so se odvijali v avantgardi, predvsem v konstruktivistični umetnosti prejšnjega stoletja ter v avantgardni umetnosti nasploh.

 

 

Na sledi izjavljanja dr. Aleša Erjavca I.:

 

Preberimo še enkrat naslov njegove knjige s prevodom besede "heteronomija", Podrejenost umetnosti in avantgard; druga verzija naslova pa je Odvisnost umetnosti in avantgard. Takoj zatem pa vprašanje: odvisnost od koga, podrejenost komu? Seveda odvisnost umetnosti od religije, od ideologije, odvisnost od obeh sistemov, ki sta si izborila privilegirano pozicijo, da distribuirata kapital tako umetnosti kot znanosti in ju istočasno nadzirata. Kdaj sta se sploh pustili umetnost in znanost vpreči v ta suženjski odnos?

 

Avantgardisti in avantgardistke iz začetka dvajsetega stoletja so preselili umetnost iz muzejev neposredno v samo življenje, na ulice, med množice. Zgraditi so hoteli takšen svet, v katerem bi oni sami hoteli živeti. Celo vrsto neetičnih pozicij, v katere so se rodili, so z revolucionarnim zamahom presekali, predvsem niso več hoteli nastopati kot dekoraterji in krasilci neetike, ki se je naselila v kapitalistične fabrikantske resničnosti. Avantgardna umetnost je bila in vedno bo prevratna, kritična in skrajna!

 

Spomnimo se: eden večjih dosežkov avantgarde je bila dekolonizacija sveta. Samo pomislimo na to, kako si danes kapitalisti s pomočjo umetnikov - oblikovalcev trudijo ponovno medmrežno kolonizirati svet, kako si želijo zahodni kapitalisti s klikom-trikom vmrežiti želje sedeminpolmiljardne množice na vseh šestih kontinentih.

 

 

 

 

Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo politične odločitve v želji, da bo njim dopuščeno zgraditi nov, lep javni prostor. Pri tem pa so izključevali vse druge umetnike in umetnice, ki niso hoteli prostovoljno prevzeti podobnih kolektivnih izhodišč. Tako so bili avantgardisti v obeh primerih "totalno poraženi"! Dr. Erjavec je analitično povzel genezo odnosa med dominantno ideološko in umetniško avantgardo. Večina umetnikov-anarhistov je doživela poraz, ne da bi se tega na začetku sploh zavedala, ker je prostovoljno vstopila v avantgardno revolucionarno fronto. Podarila je svojo evropsko izobrazbo in individualnost novemu porajajočemu svetu. Edino, kar je ostalo od te želje, ki je hlepela po novi stvarnosti, po novem dobrem in lepem svetu, so dokazi o tej želji - umetnine. Te umetnine pa zgodovina umetnosti in filozofija estetike danes z vso odgovornostjo raziskuje.

 

 

Na sledi izjavljanja dr. Aleša Erjavca II.:

 

Vodstveni organ Moskovske federacije anarhističnih skupin je bil spomladi leta 1918 nameščen na Mali Dimitrovki v Moskvi, v neposredni bližini, kjer se danes nahaja slovenska ambasada. V noči iz 11. na 12. april so boljševiki v sinhroniziranem napadu razbili in uničili šestindvajset anarhističnih central po vsej Moskvi. Ubili so čez štirideset anarhistov, na stotine pa so jih zaprli. Samo pomislite, če bi dobili danes podobno medijsko informacijo o podobnem dogodku, recimo iz Barcelone, kakšen učinek bi to imelo na vas? Tudi če bi bili popolnoma nenaklonjeni civilni ideji anarhistične politične akcije, bi lahko kaj hitro razumeli, da se je zgodilo nakaj zločinskega, nekaj, kar je moralo biti na silo prekinjeno, da ne bi dobilo svoje bodočnosti.

 

Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem.

 

Poboj moskovske anarhistične političnosti, ko je boljševiška partija odstranila svoje politične konkurente, je bila podobna, a mnogo bolj nasilna akcija, kot se je zgodila z Dolomitsko izjavo, s pritiskom večinske nad manjšinskimi skupinami med revolucijo na Slovenskem. To kar se je zgodilo z napadom na anarhistično federacijo, je bila ideološka čistka, podobna tisti iz španske državljanske vojne, ko so osemnajst let kasneje stalinisti pobili anarhiste, ki se niso želeli preobleči v boljševiške uniforme. Frankovim fašistom so se uprli kot civilisti - anarhisti. Vojaška neučinkovitost anarhističnih civilnih milic je bila samo izgovor za to, da bi jih uniformirali in si jih s tem podredili. Anarhisti niso hoteli obleči subordinacijskih uniform.

 

Med tistimi, ki so preživeli moskovski boljševistični napad na anarhistično federacijo, je bil tudi Victor Serege, pistelj, ki je leta 1923 prestopil v boljševistične vrste, toda že kmalu po Leninovi smrti je bil prvi, ki je zapisal, da vodi Stalinova politika neposredno v "totalitarizem". Njegov obrat  je bil podobnem umetnikom anarhistom, kot so Kazimir Malevič, Vladimir Rodčenko, Aleksej Gan, David Burljuk, Vladimir Tatlin. Ta obrat še danes ni zgodovinsko razsvetljen, zakaj so najbolj genialni umetniki v tistih petih letih prestopili v boljševiške vrste?

 

Ena od najbolj prepričljivih definicij izvora "totalitarizma" je ta, da izhaja iz emancipacije od resničnosti (Hannah Arendt). Zato je nujno potrebno razumeti "totalno poraženo" umetniško avantgardo! Če ne, ni možnosti, da ubežimo  "totalitarizmu" XXII. stoletja.

 

 

Na sledi dr. Aleša Erjavca III.:

 

Dr. Erjavec je v knjigi odlično argumentiral, da vse "ideološko-umetniške" avantgarde rezultirajo v naslednji razvojni stopnji v "estetske avantgarde". To je bila umetnost, ki se je iz religioznih in ideoloških hramov spustila v tovarniške hale, v delavnice in orodjarne, v naslednjem koraku pa v laboratorije in inštitute. Poleg "formalističnega konstruktivizma" (Naum Gabo, Antoine Pevsner), lahko šele danes razumemo delovanje in raziskovanje inštitutov kot so UNOVIS, vkhUTEIN. "Laboratorijski konstruktivizem" ima svoje nadaljevanje in razvoj v digitalnih laboratorjih XXI. stoletja (Lab). Sam razumem suprematizem in konstruktivizem kot normativno avantgardo, ki ju je bilo smiselnejše prenesti na Zahod, kot pa socialistični produkcionizem in racionalizem. Konstruktivizem in suprematizem še danes predavajo kot osrednji umetniški praksi XX. stoletja.

 

Dr. Aleš Erjavec, sporočam vam veselo novico: "Totalen poraz" je historična nujnost vsake avantgardne umetniške pozicije, najbolj pa tiste, ki sama sebe zavestno vključi v nevarna razmerja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
6
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
4
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,134
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,902
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,142
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,161
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,318
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,909
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,223
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,059
09/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 925
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,934