Komentar

Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem

Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo politične odločitve v želji, da bo njim dopuščeno zgraditi nov, lep javni prostor. Pri tem pa so izključevali vse druge umetnike in umetnice, ki niso hoteli prostovoljno prevzeti podobnih kolektivnih izhodišč. Tako so bili avantgardisti v obeh primerih "totalno poraženi"!

03.11.2018 23:11
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   avantgarda   anarhisti   Aleš Erjavec   boljševiki   Moskva   Hannah Arendt

Poboj moskovske anarhistične političnosti, ko je boljševiška partija odstranila svoje politične konkurente, je bila podobna, a mnogo bolj nasilna akcija, kot se je zgodila z Dolomitsko izjavo, s pritiskom večinske nad manjšinskimi skupinami med revolucijo na Slovenskem.

Umetnost je najbolj živa oblika življenja, ker je nesmrtna. Zakaj pa je svoboda v umetnosti in življenju tako pomembna? Predvsem zato, ker spodbuja avtentično izumiteljstvo. Ravno želja po etičnosti in svobodi, naj zveni še tako pretirano privzdignjeno, je pospešila vznik historične umetniške avantgarde. S prevratniško pritajenostjo in brez zadržkov je formulirala svoje anti-pozicije v odnosu do tradicije. Umetnost historične avantgarde je bila polna svobodne volje, svobodnih, na videz paradoksalnih odločitev in utopične projekcije. Vse, čisto vse je bilo v tistem času anarhično vzneseno. Avantgardisti so brezkompromisno prenesli svoje znanje in talent v revolucionarne projekcije, prostovoljno so se predali zgodovinskim zahtevam. Predvsem so želeli prekiniti s tisočletno neetiko: s suženjstvom - s tlačanstvom, z nesvobodo žensk, ki niso imele na začetku prejšnjega stoletja niti volilne pravice, s socialno ogroženostjo ljudi, s spolno zavrtostjo, z bostonskimi čajankami, z industrijskim izčrpavanjem človeka, s prepovedjo dela mlajšim od šetnajst let, zavzeli so se tudi za človekov prosti čas. Človeška občutljivost prejšnjega stoletja je zaznavala nove in nove valove stilnega izumiteljstva, visoke stilne valove. Novi val je postala maksima stoletja, frekvenca pa pogosto izrečena beseda.

 

Pred vami sem imel namen komentirati knjigo dr. Aleša Erjavca z naslovom Heteronomija umetnosti in avantgard, ki je izšla pri založbi Maska v zbirki Transformacije, a sem se odločil oblikovati tekst, ki ni kritična refleksija knjige, temveč zahvala dr. Erjavcu za pretanjeno razumevanje zahtevnih in prelomnih procesov, ki so se odvijali v avantgardi, predvsem v konstruktivistični umetnosti prejšnjega stoletja ter v avantgardni umetnosti nasploh.

 

 

Na sledi izjavljanja dr. Aleša Erjavca I.:

 

Preberimo še enkrat naslov njegove knjige s prevodom besede "heteronomija", Podrejenost umetnosti in avantgard; druga verzija naslova pa je Odvisnost umetnosti in avantgard. Takoj zatem pa vprašanje: odvisnost od koga, podrejenost komu? Seveda odvisnost umetnosti od religije, od ideologije, odvisnost od obeh sistemov, ki sta si izborila privilegirano pozicijo, da distribuirata kapital tako umetnosti kot znanosti in ju istočasno nadzirata. Kdaj sta se sploh pustili umetnost in znanost vpreči v ta suženjski odnos?

 

Avantgardisti in avantgardistke iz začetka dvajsetega stoletja so preselili umetnost iz muzejev neposredno v samo življenje, na ulice, med množice. Zgraditi so hoteli takšen svet, v katerem bi oni sami hoteli živeti. Celo vrsto neetičnih pozicij, v katere so se rodili, so z revolucionarnim zamahom presekali, predvsem niso več hoteli nastopati kot dekoraterji in krasilci neetike, ki se je naselila v kapitalistične fabrikantske resničnosti. Avantgardna umetnost je bila in vedno bo prevratna, kritična in skrajna!

 

Spomnimo se: eden večjih dosežkov avantgarde je bila dekolonizacija sveta. Samo pomislimo na to, kako si danes kapitalisti s pomočjo umetnikov - oblikovalcev trudijo ponovno medmrežno kolonizirati svet, kako si želijo zahodni kapitalisti s klikom-trikom vmrežiti želje sedeminpolmiljardne množice na vseh šestih kontinentih.

 

 

 

 

Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo politične odločitve v želji, da bo njim dopuščeno zgraditi nov, lep javni prostor. Pri tem pa so izključevali vse druge umetnike in umetnice, ki niso hoteli prostovoljno prevzeti podobnih kolektivnih izhodišč. Tako so bili avantgardisti v obeh primerih "totalno poraženi"! Dr. Erjavec je analitično povzel genezo odnosa med dominantno ideološko in umetniško avantgardo. Večina umetnikov-anarhistov je doživela poraz, ne da bi se tega na začetku sploh zavedala, ker je prostovoljno vstopila v avantgardno revolucionarno fronto. Podarila je svojo evropsko izobrazbo in individualnost novemu porajajočemu svetu. Edino, kar je ostalo od te želje, ki je hlepela po novi stvarnosti, po novem dobrem in lepem svetu, so dokazi o tej želji - umetnine. Te umetnine pa zgodovina umetnosti in filozofija estetike danes z vso odgovornostjo raziskuje.

 

 

Na sledi izjavljanja dr. Aleša Erjavca II.:

 

Vodstveni organ Moskovske federacije anarhističnih skupin je bil spomladi leta 1918 nameščen na Mali Dimitrovki v Moskvi, v neposredni bližini, kjer se danes nahaja slovenska ambasada. V noči iz 11. na 12. april so boljševiki v sinhroniziranem napadu razbili in uničili šestindvajset anarhističnih central po vsej Moskvi. Ubili so čez štirideset anarhistov, na stotine pa so jih zaprli. Samo pomislite, če bi dobili danes podobno medijsko informacijo o podobnem dogodku, recimo iz Barcelone, kakšen učinek bi to imelo na vas? Tudi če bi bili popolnoma nenaklonjeni civilni ideji anarhistične politične akcije, bi lahko kaj hitro razumeli, da se je zgodilo nakaj zločinskega, nekaj, kar je moralo biti na silo prekinjeno, da ne bi dobilo svoje bodočnosti.

 

Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem.

 

Poboj moskovske anarhistične političnosti, ko je boljševiška partija odstranila svoje politične konkurente, je bila podobna, a mnogo bolj nasilna akcija, kot se je zgodila z Dolomitsko izjavo, s pritiskom večinske nad manjšinskimi skupinami med revolucijo na Slovenskem. To kar se je zgodilo z napadom na anarhistično federacijo, je bila ideološka čistka, podobna tisti iz španske državljanske vojne, ko so osemnajst let kasneje stalinisti pobili anarhiste, ki se niso želeli preobleči v boljševiške uniforme. Frankovim fašistom so se uprli kot civilisti - anarhisti. Vojaška neučinkovitost anarhističnih civilnih milic je bila samo izgovor za to, da bi jih uniformirali in si jih s tem podredili. Anarhisti niso hoteli obleči subordinacijskih uniform.

 

Med tistimi, ki so preživeli moskovski boljševistični napad na anarhistično federacijo, je bil tudi Victor Serege, pistelj, ki je leta 1923 prestopil v boljševistične vrste, toda že kmalu po Leninovi smrti je bil prvi, ki je zapisal, da vodi Stalinova politika neposredno v "totalitarizem". Njegov obrat  je bil podobnem umetnikom anarhistom, kot so Kazimir Malevič, Vladimir Rodčenko, Aleksej Gan, David Burljuk, Vladimir Tatlin. Ta obrat še danes ni zgodovinsko razsvetljen, zakaj so najbolj genialni umetniki v tistih petih letih prestopili v boljševiške vrste?

 

Ena od najbolj prepričljivih definicij izvora "totalitarizma" je ta, da izhaja iz emancipacije od resničnosti (Hannah Arendt). Zato je nujno potrebno razumeti "totalno poraženo" umetniško avantgardo! Če ne, ni možnosti, da ubežimo  "totalitarizmu" XXII. stoletja.

 

 

Na sledi dr. Aleša Erjavca III.:

 

Dr. Erjavec je v knjigi odlično argumentiral, da vse "ideološko-umetniške" avantgarde rezultirajo v naslednji razvojni stopnji v "estetske avantgarde". To je bila umetnost, ki se je iz religioznih in ideoloških hramov spustila v tovarniške hale, v delavnice in orodjarne, v naslednjem koraku pa v laboratorije in inštitute. Poleg "formalističnega konstruktivizma" (Naum Gabo, Antoine Pevsner), lahko šele danes razumemo delovanje in raziskovanje inštitutov kot so UNOVIS, vkhUTEIN. "Laboratorijski konstruktivizem" ima svoje nadaljevanje in razvoj v digitalnih laboratorjih XXI. stoletja (Lab). Sam razumem suprematizem in konstruktivizem kot normativno avantgardo, ki ju je bilo smiselnejše prenesti na Zahod, kot pa socialistični produkcionizem in racionalizem. Konstruktivizem in suprematizem še danes predavajo kot osrednji umetniški praksi XX. stoletja.

 

Dr. Aleš Erjavec, sporočam vam veselo novico: "Totalen poraz" je historična nujnost vsake avantgardne umetniške pozicije, najbolj pa tiste, ki sama sebe zavestno vključi v nevarna razmerja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
3
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,988
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,220
03/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,784
04/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,184
05/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,583
06/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,056
07/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 992
08/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,421
09/
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
Uredništvo
Ogledov: 583
10/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,204