Razkrivamo

Zakaj prodajati NLB, katere dividendni donos je nekajkrat večji od obresti na kredite, ki jih najema država?

Prodajamo prvo sistemsko banko v državi, ki je za tretjino profitabilnejša od primerljivih evropskih bank, ki ima očiščeno in neprimerno bolj zdravo bilanco od evropskega povprečja, za več kot polovico boljše kritje slabih terjatev, za polovico boljše kapitalske količnike, za minimalno 300 milijonov skritega dobička v bilanci in ki posluje v regiji z največjim potencialom rasti bančnih storitev, stabilnim obetom profitabilnosti. Novo ljubljansko banko (NLB), ugotavlja Marko Golob, na glede na vsa ta dejstva prodajamo za ceno, ki je za 15 % do 35 % nižja od evropskega povprečja. Zakaj?

06.11.2018 23:59
Piše: Marko Golob
Ključne besede:   NLB   Nova ljubljanska banka   privatizacija   Uroš Čufer   banka   EU   trojka   Alenka Bratušek   avkcija   Borut Pahor   Marko Kranjec   Banka Slovenije

Foto: Mediaspeed

Nekdo je hotel krizo slovenskega bančništva, nekdo je namenoma poskušal sesuti avkcijo slovenskih obveznic maja 2014. Mislim, da ni šlo samo za slovenske akterje in da so "zunanji igralci" zelo premišljeno delovali skupaj z domačimi.

V analizi o prodaja Nove ljubljanske banke (NLB), ki jo bo očitno izpeljala leva vlada Marjana Šarca, je Marko Golob prišel do zaključka, da razlogi, ki jih glede prodaje navaja Banka Slovenije, enostavno ne vzdržijo kritične presoje. V trenutku sanacije je bila NLB v 100 % državni lasti; dokapitalizacija banke je normalna operacija lastnika na zahtevo regulatorja (Banke Slovenije) in nima nobene zveze z državno pomočjo. To pomeni, da t.i. zaveze slovenske vlade oziroma zahteve Evropske komisije po prodaji NLB nimajo nikakršne pravne osnove in zaradi tega tudi niso pravno zavezujoče. Da so najvišji predstavniki Slovenije sploh sprejeli takšne zahteve, pomeni samo to, je prepričan Golob, da so bodisi malomarno (nevestno) opravljali svoje delo bodisi da so zavestno izdali vitalne interese svoje domovine.

 

Iz priložene analize so razvidni vsi razlogi, ki nas vodijo do zaključka, da prodaja NLB pod pogoji, kakršne navaja Banka Slovenije, ni niti racionalna niti gospodarna. Ponujena cena cena banke je namreč več kot pol manjša od evropskega povprečja cen bančnih delnic - in to kljub temu, da je NLB varnejša in profitabilnejša od evropskega povprečja ter ima večji potencial rasti. Negospodarnost pa se kaže v tem, da naj bi do prodaje prišlo v razmerah pospešenega pada cene bančnih delnic in neugodnih makroekonomskih pogojih (brexit, italijanska finančna kriza).

 

Proti prodaji pod takšnimi pogoji pa govori tudi strateški vidik. Prodaja banke je izrazito negativna iz vidika dolgoročnega razvoja Slovenije, saj NLB predstavlja približno četrtino slovenskega bančnega trga, skupaj z Abanko pa celo tretjino. Država bi s prodajo tako izgubila ključne vzvode za intervencijo v gospodarstvu v primeru nove finančne in gospodarske krize.

 

 

Prodaja največje slovenske banke pod pogoji, kakršne navaja Banka Slovenije, ni niti racionalna niti gospodarna.

 

 

Zakaj torej prodajamo banko, ki nam trenutno prinaša 12-odstotni donos na kapital (v 2017 pa celo 14,4 %), na 10-letne obveznice pa plačujemo 1,1 % p.a. (2% p.a. na 30 letne)? Kakšen smisel ima prodajati nadpovprečno donosno naložbo države in zmanjševati enega manjših državnih dolgov v Evropski uniji, če se z lahkoto država zadolžuje po 10 do 5-krat nižji ceni in se državni dolg zaradi hitre rasti proračunskih prihodkov in hitre gospodarske rasti pospešeno zmanjšuje? Zakaj prodajati naložbo, katere dividendni donos je v vseh scenarijih vsaj nekajkrat večji od obresti na kredite, ki jih najema država? Zakaj prodajati zelo donosno državno premoženje, medtem ko slovenske banke in država nalagajo svoje likvidnostne presežke po negativnih obrestnih merah? Zakaj prodajati realno premoženje države v pogojih, ko je zaradi ekspanzivne denarne politike Evropske centralne banke (ECB) in ogromnih presežkov likvidnosti v ekonomiji EU dolgoročna inflacija neizbežna (minimalna inflacija nad 2 % je celo zaželjen cilj ECB)?

 

 

***

 

15. julija 2013 je bil pri predsedniku republike Borutu Pahorju posvet (konferenca) Slovenija 2030, s podnaslovom Privatizacija, kamor sem bil povabljen tudi sam. Na tem posvetu je med drugimi govoril Uroš Čufer, tedanji minister za finance v vladi Alenke Bratušek. Iz posnetka njegovega zaključnega govora (4. govor po 4. minuti) lahko slišimo, kako je privatizacija (državnih) podjetij samo prva stopnja do prave privatizacije, o kateri se pogovarja Evropa tj. o privatizaciji šolstva in zdravstva! Takrat, ko sem sedel pri predsedniku, sem bil popolnoma šokiran nad dejstvom, da minister leve koalicije govori o privatizaciji šolstva in zdravstva.

 

Čedalje bolj se mi zdi, vsaj sam verjamem v to, da je bil ves pritisk EU izmišljena zadeva in da je minister Čufer sam ali še bolj verjetno s somišljeniki namerno sabotiral državno lastništvo slovenskih bank oz. da je zlorabil svoje ministrovanje za to, da je izsilil svoje ideološke cilje. S tega vidika je potrebno gledati slovenske "obljube" in to da se za Slovenijo kljub neprimerno boljšim makroekonomskim standardom (Glej The 2013 Euro Plus Monitor) uporabljajo v primerjavi z drugimi državami drugačni, bistveno strožjii standardi. Še danes čakamo odgovor na to, kdo (z imenom in priimkom) je te "obljube" zahteval in na kakšni osnovi (zakon, dekret, člen?) Nič od tega, podobno kot z metodologijo Banke Sloveniji slovenski javnosti ni bilo razloženo.

 

The Euro Plus Monitor je letna analiza fundamentalnega ekonomskega zdravja držav evroobmočja po ve kriteriji. Eden od njih je odpornost na finančne krize. Po tem kriteriju je bila Slovenija v 2013 - ko smo zmetali 4,9 milijarde evrov v sanacijo bank - celo najbolj odporna evropska država na finančne krize (!). Celotna analiza je dostopna tukaj, pozorni pa bodite na stran 63, kjer izpostavlja ravno Slovenijo:

 

“Topping the ranking is Slovenia (No. 1), a country which had been tipped as the next bail-out candidate after Cyprus and still faces one of the highest borrowing costs in the eurozone. Slovenia’s public and private debt levels are low, as befits a country with still modest per-capita GDP. Slovenia also runs a sizeable current account surplus and the banking system is small compared to the economy. Its problems seem more than manageable, whether it will need eurozone support or not.“

 

Kako je to mogoče? Sploh če upoštevamo, da smo se - menda zaradi našega slabega finančnega stanja - takrat skoraj znašli pod taktirko t.i. Trojke? So se motili v slovenski vladi, Evropski komisiji ali pa v Berenger banki (najstarejša nemška banka) in Lizbonskem svetu (The Lisbon Council je ugleden EU makroekonomski think-tank), ki vsako leto za EU sestavljata analizo?

 

Ali pa je šlo za pritisk finančnih trgov, ki nam menda niso hoteli več posojati? Če je to res, kako si potem razlagate dejstvo, da je Slovenija maja 2013 dala na trg slovenske obveznice v iskani višini 3 milijard evrov, ponudb pa je bilo skoraj za 16 milijard?! Za več kot petkrat več torej. Kakšno nezaupanje finančnih trgov je to?

 

Ampak to še ni vse! Razpon ponudb je bil izjemno skoncentriran. Po navedbah bivšega finančnega ministra (pa to ni bil France Križanič) v zasebnem pogovoru sta bili dve tretjini vseh ponudb znotraj razpona 0,2 % točke nad iskano ceno. Kaj to pomeni? Da je bila iskana cena obupno previsoka. Je šlo samo za diletantizem iz zakladnice finančnega ministrstva pod taktirko Uroša Čuferja, ali pa je bil zraven še za kak drug razlog? Vsekakor ni šlo za krizo slovenske ekonomije.

 

Popolnoma isti občutek sem imel v svojih pogovorih z bivšim guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem. Po mojem Kranjec kreditne ekspanzije v drugi polovici 2017 in v 2018 ni ustavljal, ker tik pred volitvami ni hotel zmanjševati gospodarske rasti Janševe vlade. Potrebno je bilo pač (Janši) zagotoviti še en mandat, da bi dokončal ideološko preobrazbo slovenske družbe (in razprodal še ostanek skupnega premoženja). Zato tudi Slovenija v letu 2009, ko so vse ostale evropske države z neprimerno večjimi problemi kot mi, naredile vse, da bi rešile svoj bančni sektor, Slovenija razen Križaniča ni naredila ničesar. In ko je naša država v prvi polovici leta 2010 začela ponovno rasti, je guverner Kranjec v popolnoma nerazumni nameri zahteval takojšnjo (front-loading) prilagoditev slovenskih bank novim kapitalskim standardom (druge države so dale svojih bankam za to več let časa). S tem je uspešno ubil komaj začeto okrevanje slovenskega gospodarstva, slovenske banke - in z njimi vse gospodarstvo - pa poslal v novo krizo. Konstruktiven je postal guverner šele v letu 2011 ko je postalo jasno, da bo, če bo tako nadaljeval, zrušil celotni slovenski bančni sektor.

 

Naj omenim, da je bil po mnenju dr. Ivana Ribnikarja, našega največjega monetarista in bivšega člana Sveta Banke Slovenije (protestno je odstopil prav zaradi Kranjčeve politike), potreben obseg pomoči slovenskim bankam okoli pol milijarde evrov (če bi ukrepali hitro v 2008 in 2009 kot ostale evropske države). Konec aprila 2013 je Banka Slovenije na zaprti seji državnega zbora ocenila, da je maksimalni znesek potrebnega novega kapitala 1,4 milijarde. Na koncu leta 2013, torej le 7 mesecev kasneje, pa smo pristali pri skoraj 5 milijardah! Se je Banka Sloveija aprila 2013 motila? Kje pa, nadzor centralne banke je bistveno strožji in bolj podroben kot v ostalih bankah evroskupine.

 

Zgodilo se je nekaj drugega.

 

Nekdo je hotel krizo slovenskega bančništva, nekdo je namenoma poskušal sesuti avkcijo slovenskih obveznic maja 2014. Mislim, da ni šlo samo za slovenske akterje in da so "zunanji igralci" zelo premišljeno delovali skupaj z domačimi. Namen je bilo vzpostaviti makroekonomsko stanje, v katerem bo naraven instinkt slovenskih ljudi, da je potrebno ohraniti nacionalno lastništvo, popustil pred strahom in neskončnim zgodbam o korupciji v bankah, ki sicer obstaja, vendar nič v večji meri kot kjerkoli drugje v Evropi in ki gotovo ni bila razlog za finančno krizo.

 

Marko Golob je nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
43
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
8
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.222
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.950
03/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.950
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.316
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.978
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.977
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.207
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.080
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.687
10/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.184