Letos je Ukrajina - tako kot Slovenija - obeležila svojo 27. obletnico neodvisnosti. V tem obdobju je Ukrajina vidno napredovala tako na gospodarskem, kot tudi na političnem področju, še posebej na svoji poti približevanja Evropski uniji in Severnoatlantskemu zavezništvu (NATO), in kar je najpomembnejše, potrdila se je na političnem zemljevidu sveta kot neodvisna, samozadostna in proevropsko usmerjena država. Toda leta 2014 je bila Ukrajina primorana stopiti v bran svojim suverenim pravicam in se tako znašla na pragu vojne. S kršenjem norm in načel mednarodnega prava je Rusija začela vojaško agresijo zoper neodvisno Ukrajino. Zaradi uveljavitve svojih imperialističnih ambicij je Vladimir Putin najprej okupiral Krimski polotok, ki je po ustavi neločljivo ozemlje Ukrajine, nato pa je še ukazal vojaški vdor in financiranje terorističnih skupin v Donbasu.

Vse to je pripeljalo Ukrajino v vojno, ki traja že peto leto. Posledično je 7 % ozemlja Ukrajine začasno okupiranega, 20 % ukrajinskega gospodarstva in industrijskih objektov je zajel ali uničil ruski sovražnik. Skupno število žrtev vojne na vzhodu Ukrajine presega 34.000, v vojni je padlo skoraj 12 tisoč ljudi, od katerih je več kot 3.400 ukrajinskih vojakov, kar 1,8 milijona Ukrajincev pa je bilo primoranih pred vojno zbežati iz Doneške in Luganske regije. Postali so begunci, ki so bili notranje razseljene po drugih regijah Ukrajine.

Celo po tem, ko je Ukrajina dala pobudo za pogajanja v Minsku, ter tudi po večkrat objavljeni ustavitvi ognja še vedno vsak dan dobivamo poročila o izgubljenih življenjih in ruskih gverilskih obstreljevanjih ukrajinskih vojakov na prvi liniji fronte. Posamezni proruski "eksperti" se na vse pretege trudijo, da bi dezinformirali mednarodno skupnost in situacijo v Ukrajini predstavili kot nekakšen "notranjepolitični konflikt".

Mar lahko vojno na vzhodu Ukrajine poimenujemo "notranji konflikt", ko so na ozemlju suverene in neodvisne države tuji vojaki, težka oborožitev, teroristične skupine, ko je del ozemlja okupirala tuja država, agresor? Seveda, da ne! S ciljem, da se na začasno okupiranih območjih v Doneški in Luganski regiji Ukrajine zagotovi svoje poslušno vodstvo, je okupatorska uprava Rusije organizirala novembra 2014 tako imenovane "volitve" vodij gverilcev in njihovih nezakonitih organov upravljanja. Rezultati teh volitev so bili pravno nični in jih mednarodna skupnost seveda ni priznala. Toda 11. novembra 2018 bo Kremelj ponovno poskušal izvesti izredne volitve zaradi smrti Aleksandra Zaharčenka, vodje Doneške narodne republike . Takšne aktivnosti pomenijo grobo kršitev obveznosti Rusije, ki je stranka v dogovoru iz Minska.

30. oktobra letos je v New Yorku potekala odprta seja Varnostnega sveta Združenih narodov o situaciji na okupiranih območjih Donbasa, po zaključku katere so ZDA in predstavniki držav članic EU razglasili tako imenovane volitve v samooklicanih Doneški narodni republiki in Luganski narodni republiki za nezakonite. Zato tudi v primeru izvedbe izmišljenih (fake) "izrednih volitev" njihovi rezultati ne bodo imeli nobenih pravnih posledic in jih ne bosta priznali ne Ukrajina ne svetovna javnost.

Še več, takšne provokacije Rusije zavestno minirajo dogovor iz Minsk in bodo lahko izničile vztrajne mednarodne napore za ureditev situacije, ki je nastala kot posledica oborožene agresije Rusije zoper Ukrajino. Vsa odgovornost in krivda za stalno blokiranje in torpediranje procesa mirne ureditve bo izključno na stani Kremlja.

Evropska unija je že sporočila, da je solidarna z Ukrajino in ponovno poudarila svojo brezpogojno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. V svoji izjavi je tiskovna predstavnica visoke predstavnice za zunanjo politiko in varnost EU Maja Kocijančič poudarila, da je vsestransko udejanjenje Minskih dogovorov ključ za doseganje trajne in mirne ureditve konflikta v Donbasu.

S svoje strani Ukrajina ostaja zvesta mirni ureditvi situacije na Donbasu v skladu z dogovori iz Minska. Upoštevajoč dejstvo, da Rusija nadaljuje z vztrajnim ignoriranjem vseh pozivov mednarodne skupnosti, obstaja samo en in učinkovit način, da se Kremelj prisili v izvajanje prevzetih obveznosti: to je uvedba dodatnih sankcij.

Izhajajoč iz dejstva, da so Ukrajinci in Slovenci privrženi temeljnim načelom in normam mednarodnega prava, si upamo nadejati, da bo Slovenija še naprej podpirala uradni Kijev na njegovi poti do ponovne vzpostavitve ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. V skupni izjavi obeh predsednikov, ki je bila pripravljena med uradnim obiskom Petra Porošenka v Sloveniji 8. novembra 2016, je zapisano:

"Priznavava, da sta suverenost Ukrajine in nedotakljivost njenih meja ključnega in odločilnega pomena za varnost vseh evropskih držav. Ponavljava, da predstavlja aneksija Avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije grobo kršitev mednarodnega prava. Republika Slovenija zato ostaja zavezana nepriznavanju nezakonite aneksije Avtonomne republike Krim in Sevastopola k Ruski federaciji."

Ukrajina iskreno računa na mednarodno podporo v smeri obsojanja protipravnih dejanj okupatorja, ker je že več 12.000 Ukrajincev dalo svoja življenja za mirno in evropsko prihodnost naše države. Močno sem prepričan, da mednarodna skupnost ne sme biti neopredeljena, temveč nasprotno, da mora odločno pokazati svojo solidarnost v boju zoper ta izziv ne le evropski varnosti, temveč tudi celotnemu svetu, da se agresorju prepreči izvedba njegovih zahrbtnih načrtov za ponovno vzpostavitev imperija z okupacijo ozemelj suverenih držav.

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji.