Komentar

Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?

Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva in industrijskih objektov je zajel ali uničil ruski sovražnik. Skupno število žrtev vojne na vzhodu Ukrajine je preseglo 34.000. V vojni je doslej umrlo prek 3.400 ukrajinskih vojakov, kar 1,8 milijona Ukrajincev pa je moralo iz samooklicanih Doneške in Luganske republike pobegniti. Pred skorajšnjimi volitvami na okupiranem območju, ki bodo to nedeljo (11. novembra 2018) v t.i. Doneški in Luganski ljudski republiki, objavljamo gostujoči komentar Mykhaila Brodovycha, veleposlanika Ukrajine v Ljubljani.

07.11.2018 20:00
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Mykhailo Brodovych   Ukrajina   Vladimir Putin   Rusija   okupacija   agresija   Krim   Donbas   Lugansk   Minsk   volitve

Ker Rusija nadaljuje z vztrajnim ignoriranjem vseh pozivov mednarodne skupnosti, obstaja samo en učinkovit način, da se jo prisili v izvajanje prevzetih obveznosti iz Minska - in to je uvedba dodatnih sankcij.

Letos je Ukrajina - tako kot Slovenija - obeležila svojo 27. obletnico neodvisnosti. V tem obdobju je Ukrajina vidno napredovala tako na gospodarskem, kot tudi na političnem področju, še posebej na svoji poti približevanja Evropski uniji in Severnoatlantskemu zavezništvu (NATO), in kar je najpomembnejše, potrdila se je na političnem zemljevidu sveta kot neodvisna, samozadostna in proevropsko usmerjena država. Toda leta 2014 je bila Ukrajina primorana stopiti v bran svojim suverenim pravicam in se tako znašla na pragu vojne. S kršenjem norm in načel mednarodnega prava je Rusija začela vojaško agresijo zoper neodvisno Ukrajino. Zaradi uveljavitve svojih imperialističnih ambicij je Vladimir Putin najprej okupiral Krimski polotok, ki je po ustavi neločljivo ozemlje Ukrajine, nato pa je še ukazal vojaški vdor in financiranje terorističnih skupin v Donbasu.

 

Vse to je pripeljalo Ukrajino v vojno, ki traja že peto leto. Posledično je 7 % ozemlja Ukrajine začasno okupiranega, 20 % ukrajinskega gospodarstva in industrijskih objektov je zajel ali uničil ruski sovražnik. Skupno število žrtev vojne na vzhodu Ukrajine presega 34.000, v vojni je padlo skoraj 12 tisoč ljudi, od katerih je več kot 3.400 ukrajinskih vojakov, kar 1,8 milijona Ukrajincev pa je bilo primoranih pred vojno zbežati iz Doneške in Luganske regije. Postali so begunci, ki so bili notranje razseljene po drugih regijah Ukrajine.

 

Celo po tem, ko je Ukrajina dala pobudo za pogajanja v Minsku, ter tudi po večkrat objavljeni ustavitvi ognja še vedno vsak dan dobivamo poročila o izgubljenih življenjih in ruskih gverilskih obstreljevanjih ukrajinskih vojakov na prvi liniji fronte. Posamezni proruski "eksperti" se na vse pretege trudijo, da bi dezinformirali mednarodno skupnost in situacijo v Ukrajini predstavili kot nekakšen "notranjepolitični konflikt".

 

Mar lahko vojno na vzhodu Ukrajine poimenujemo "notranji konflikt", ko so na ozemlju suverene in neodvisne države tuji vojaki, težka oborožitev, teroristične skupine, ko je del ozemlja okupirala tuja država, agresor? Seveda, da ne! S ciljem, da se na začasno okupiranih območjih v Doneški in Luganski regiji Ukrajine zagotovi svoje poslušno vodstvo, je okupatorska uprava Rusije organizirala novembra 2014 tako imenovane "volitve" vodij gverilcev in njihovih nezakonitih organov upravljanja. Rezultati teh volitev so bili pravno nični in jih mednarodna skupnost seveda ni priznala. Toda 11. novembra 2018 bo Kremelj ponovno poskušal izvesti izredne volitve zaradi smrti Aleksandra Zaharčenka, vodje Doneške narodne republike . Takšne aktivnosti pomenijo grobo kršitev obveznosti Rusije, ki je stranka v dogovoru iz Minska.

 

30. oktobra letos je v New Yorku potekala odprta seja Varnostnega sveta Združenih narodov o situaciji na okupiranih območjih Donbasa, po zaključku katere so ZDA in predstavniki držav članic EU razglasili tako imenovane volitve v samooklicanih Doneški narodni republiki in Luganski narodni republiki za nezakonite. Zato tudi v primeru izvedbe izmišljenih (fake) "izrednih volitev" njihovi rezultati ne bodo imeli nobenih pravnih posledic in jih ne bosta priznali ne Ukrajina ne svetovna javnost.

 

Še več, takšne provokacije Rusije zavestno minirajo dogovor iz Minsk in bodo lahko izničile vztrajne mednarodne napore za ureditev situacije, ki je nastala kot posledica oborožene agresije Rusije zoper Ukrajino. Vsa odgovornost in krivda za stalno blokiranje in torpediranje procesa mirne ureditve bo izključno na stani Kremlja.

 

Evropska unija je že sporočila, da je solidarna z Ukrajino in ponovno poudarila svojo brezpogojno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. V svoji izjavi je tiskovna predstavnica visoke predstavnice za zunanjo politiko in varnost EU Maja Kocijančič poudarila, da je vsestransko udejanjenje Minskih dogovorov ključ za doseganje trajne in mirne ureditve konflikta v Donbasu.

 

S svoje strani Ukrajina ostaja zvesta mirni ureditvi situacije na Donbasu v skladu z dogovori iz Minska. Upoštevajoč dejstvo, da Rusija nadaljuje z vztrajnim ignoriranjem vseh pozivov mednarodne skupnosti, obstaja samo en in učinkovit način, da se Kremelj prisili v izvajanje prevzetih obveznosti: to je uvedba dodatnih sankcij.

 

Izhajajoč iz dejstva, da so Ukrajinci in Slovenci privrženi temeljnim načelom in normam mednarodnega prava, si upamo nadejati, da bo Slovenija še naprej podpirala uradni Kijev na njegovi poti do ponovne vzpostavitve ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. V skupni izjavi obeh predsednikov, ki je bila pripravljena med uradnim obiskom Petra Porošenka v Sloveniji 8. novembra 2016, je zapisano:

 

"Priznavava, da sta suverenost Ukrajine in nedotakljivost njenih meja ključnega in odločilnega pomena za varnost vseh evropskih držav. Ponavljava, da predstavlja aneksija Avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije grobo kršitev mednarodnega prava. Republika Slovenija zato ostaja zavezana nepriznavanju nezakonite aneksije Avtonomne republike Krim in Sevastopola k Ruski federaciji."

 

Ukrajina iskreno računa na mednarodno podporo v smeri obsojanja protipravnih dejanj okupatorja, ker je že več 12.000 Ukrajincev dalo svoja življenja za mirno in evropsko prihodnost naše države. Močno sem prepričan, da mednarodna skupnost ne sme biti neopredeljena, temveč nasprotno, da mora odločno pokazati svojo solidarnost v boju zoper ta izziv ne le evropski varnosti, temveč tudi celotnemu svetu, da se agresorju prepreči izvedba njegovih zahrbtnih načrtov za ponovno vzpostavitev imperija z okupacijo ozemelj suverenih držav.

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
3
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,988
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,214
03/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,784
04/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,184
05/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,583
06/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,056
07/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 992
08/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,420
09/
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
Uredništvo
Ogledov: 581
10/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,204