Komentar

Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?

Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva in industrijskih objektov je zajel ali uničil ruski sovražnik. Skupno število žrtev vojne na vzhodu Ukrajine je preseglo 34.000. V vojni je doslej umrlo prek 3.400 ukrajinskih vojakov, kar 1,8 milijona Ukrajincev pa je moralo iz samooklicanih Doneške in Luganske republike pobegniti. Pred skorajšnjimi volitvami na okupiranem območju, ki bodo to nedeljo (11. novembra 2018) v t.i. Doneški in Luganski ljudski republiki, objavljamo gostujoči komentar Mykhaila Brodovycha, veleposlanika Ukrajine v Ljubljani.

07.11.2018 20:00
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Mykhailo Brodovych   Ukrajina   Vladimir Putin   Rusija   okupacija   agresija   Krim   Donbas   Lugansk   Minsk   volitve

Ker Rusija nadaljuje z vztrajnim ignoriranjem vseh pozivov mednarodne skupnosti, obstaja samo en učinkovit način, da se jo prisili v izvajanje prevzetih obveznosti iz Minska - in to je uvedba dodatnih sankcij.

Letos je Ukrajina - tako kot Slovenija - obeležila svojo 27. obletnico neodvisnosti. V tem obdobju je Ukrajina vidno napredovala tako na gospodarskem, kot tudi na političnem področju, še posebej na svoji poti približevanja Evropski uniji in Severnoatlantskemu zavezništvu (NATO), in kar je najpomembnejše, potrdila se je na političnem zemljevidu sveta kot neodvisna, samozadostna in proevropsko usmerjena država. Toda leta 2014 je bila Ukrajina primorana stopiti v bran svojim suverenim pravicam in se tako znašla na pragu vojne. S kršenjem norm in načel mednarodnega prava je Rusija začela vojaško agresijo zoper neodvisno Ukrajino. Zaradi uveljavitve svojih imperialističnih ambicij je Vladimir Putin najprej okupiral Krimski polotok, ki je po ustavi neločljivo ozemlje Ukrajine, nato pa je še ukazal vojaški vdor in financiranje terorističnih skupin v Donbasu.

 

Vse to je pripeljalo Ukrajino v vojno, ki traja že peto leto. Posledično je 7 % ozemlja Ukrajine začasno okupiranega, 20 % ukrajinskega gospodarstva in industrijskih objektov je zajel ali uničil ruski sovražnik. Skupno število žrtev vojne na vzhodu Ukrajine presega 34.000, v vojni je padlo skoraj 12 tisoč ljudi, od katerih je več kot 3.400 ukrajinskih vojakov, kar 1,8 milijona Ukrajincev pa je bilo primoranih pred vojno zbežati iz Doneške in Luganske regije. Postali so begunci, ki so bili notranje razseljene po drugih regijah Ukrajine.

 

Celo po tem, ko je Ukrajina dala pobudo za pogajanja v Minsku, ter tudi po večkrat objavljeni ustavitvi ognja še vedno vsak dan dobivamo poročila o izgubljenih življenjih in ruskih gverilskih obstreljevanjih ukrajinskih vojakov na prvi liniji fronte. Posamezni proruski "eksperti" se na vse pretege trudijo, da bi dezinformirali mednarodno skupnost in situacijo v Ukrajini predstavili kot nekakšen "notranjepolitični konflikt".

 

Mar lahko vojno na vzhodu Ukrajine poimenujemo "notranji konflikt", ko so na ozemlju suverene in neodvisne države tuji vojaki, težka oborožitev, teroristične skupine, ko je del ozemlja okupirala tuja država, agresor? Seveda, da ne! S ciljem, da se na začasno okupiranih območjih v Doneški in Luganski regiji Ukrajine zagotovi svoje poslušno vodstvo, je okupatorska uprava Rusije organizirala novembra 2014 tako imenovane "volitve" vodij gverilcev in njihovih nezakonitih organov upravljanja. Rezultati teh volitev so bili pravno nični in jih mednarodna skupnost seveda ni priznala. Toda 11. novembra 2018 bo Kremelj ponovno poskušal izvesti izredne volitve zaradi smrti Aleksandra Zaharčenka, vodje Doneške narodne republike . Takšne aktivnosti pomenijo grobo kršitev obveznosti Rusije, ki je stranka v dogovoru iz Minska.

 

30. oktobra letos je v New Yorku potekala odprta seja Varnostnega sveta Združenih narodov o situaciji na okupiranih območjih Donbasa, po zaključku katere so ZDA in predstavniki držav članic EU razglasili tako imenovane volitve v samooklicanih Doneški narodni republiki in Luganski narodni republiki za nezakonite. Zato tudi v primeru izvedbe izmišljenih (fake) "izrednih volitev" njihovi rezultati ne bodo imeli nobenih pravnih posledic in jih ne bosta priznali ne Ukrajina ne svetovna javnost.

 

Še več, takšne provokacije Rusije zavestno minirajo dogovor iz Minsk in bodo lahko izničile vztrajne mednarodne napore za ureditev situacije, ki je nastala kot posledica oborožene agresije Rusije zoper Ukrajino. Vsa odgovornost in krivda za stalno blokiranje in torpediranje procesa mirne ureditve bo izključno na stani Kremlja.

 

Evropska unija je že sporočila, da je solidarna z Ukrajino in ponovno poudarila svojo brezpogojno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. V svoji izjavi je tiskovna predstavnica visoke predstavnice za zunanjo politiko in varnost EU Maja Kocijančič poudarila, da je vsestransko udejanjenje Minskih dogovorov ključ za doseganje trajne in mirne ureditve konflikta v Donbasu.

 

S svoje strani Ukrajina ostaja zvesta mirni ureditvi situacije na Donbasu v skladu z dogovori iz Minska. Upoštevajoč dejstvo, da Rusija nadaljuje z vztrajnim ignoriranjem vseh pozivov mednarodne skupnosti, obstaja samo en in učinkovit način, da se Kremelj prisili v izvajanje prevzetih obveznosti: to je uvedba dodatnih sankcij.

 

Izhajajoč iz dejstva, da so Ukrajinci in Slovenci privrženi temeljnim načelom in normam mednarodnega prava, si upamo nadejati, da bo Slovenija še naprej podpirala uradni Kijev na njegovi poti do ponovne vzpostavitve ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. V skupni izjavi obeh predsednikov, ki je bila pripravljena med uradnim obiskom Petra Porošenka v Sloveniji 8. novembra 2016, je zapisano:

 

"Priznavava, da sta suverenost Ukrajine in nedotakljivost njenih meja ključnega in odločilnega pomena za varnost vseh evropskih držav. Ponavljava, da predstavlja aneksija Avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije grobo kršitev mednarodnega prava. Republika Slovenija zato ostaja zavezana nepriznavanju nezakonite aneksije Avtonomne republike Krim in Sevastopola k Ruski federaciji."

 

Ukrajina iskreno računa na mednarodno podporo v smeri obsojanja protipravnih dejanj okupatorja, ker je že več 12.000 Ukrajincev dalo svoja življenja za mirno in evropsko prihodnost naše države. Močno sem prepričan, da mednarodna skupnost ne sme biti neopredeljena, temveč nasprotno, da mora odločno pokazati svojo solidarnost v boju zoper ta izziv ne le evropski varnosti, temveč tudi celotnemu svetu, da se agresorju prepreči izvedba njegovih zahrbtnih načrtov za ponovno vzpostavitev imperija z okupacijo ozemelj suverenih držav.

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,832
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,075
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,600
04/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,478
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,228
06/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,066
07/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,496
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,325
09/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,362
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 977