Opazili smo

29 let po padcu Berlinskega zidu: Noč, ko se je zgodila največja ulična zabava v zgodovini človeštva

Mineva 29 let, odkar je tudi fizično padel Berlinski zid, ki je skoraj štiri desetletja ločeval Evropo na demokratični Zahod in totalitarni Vzhod, z njegovo postavitvijo pa je nekdanja Nemška demokratična republike poskušala fizično onemogočiti svojim zatiranim državljanom beg iz "komunističnega raja". Spomin na ta prelomni dogodek bo nedvomno odmeval povsod tam, kjer so propad komunizma pozdravili kot del evolucije, medtem ko bo padec Berlinskega zidu, ki pooseblja komunizem, nekoliko manj odmeval tam, kjer je nostalgija za starimi časi celo del uradne politike ...

09.11.2018 13:31
Ključne besede:   Berlinski zid   Berlin   Vzhodna Nemčija   DDR   komunizem   Moskva   Erich Honecker   Evropa   železna zavesa

Foto: Wolfgang Kumm / EPA

V neki šali, zaradi katere so te v NDR zaprli, je na dan, ko se je zgodil čudež in je Bog podrl Berlinski zid, na Zahod pobegnila celotna populacija vzhodne Nemčije. Razen Ericka Honeckerja in njegove tajnice ...

 

 

Pisalo se je leto 1961, ko je vodstvo tedanje Nemške demokratične republike (NDR) ukazalo vojski in gradbenikom, da med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom zgradijo več metrov visok betonski zid, ki bo vzhodnim Nemcem preprečeval beg na Zahod. Po šestnajstih letih tlake pod rusko nadoblastjo je bilo namreč življenje v Nemški demokratični republiki vse kaj drugega kot prijetno. Bivšo nacistično oblast je zamenjala komunistična, ki je ohranila totalni nadzor nad državljani, pripadniki vojske, policije in obveščevalne službe STASI pa so, kot pravijo, zgolj zamenjali uniforme. Vse to je botrovalo k vedno večji emigraciji iz države, ki je začela skrbeti vladajočo nomenklaturo. Statistika je bila neizprosna: po nekaterih podatkih bi ob tako velikem trendu izseljevanja država v nekaj letih občutila pomanjkanje delovne sile, kar bi še poslabšalo že tako ali tako slabo ekonomsko in socialno situacijo.

 

Da bi čim bolj odločno in konkretno zajezili ta eksodus, je komunistično vodstvo NDR poleti 1961 ukazalo začetek gradnje, kakršne svet še ni videl: po vzoru nacističnega koncepta judovskega geta je NDR na meji vzhodnega in zahodnega dela Berlina (vzhodni je bil od leta 1945 pod sovjetsko okupacijsko oblastjo, zahodni pa pod ameriško, francosko in britansko) postavila oviro, ki je njeni državljani niso več mogli obiti. Vzhodnonemški mediji so govorili, da gre za Antifaschistischer Schutzwall, torej zaščitni zid pred fašisti, medtem ko so v zahodnem delu Berlina gradnjo poimenovali za Zid sramote. Ta izraz je prvi uporabil tedanji župan zahodnega Berlina in kasnejši zahodnonemški socialdemokratski kancler Willy Brandt.

 

Berlinski zid, ki se je začel podirati jeseni 1989, je simbolično zacementral t.i. železno zaveso, o kateri je že leta 1946 spregovoril britanski premier Winston Churchill, in ki se je spustila nad Evropo od Ščečina na Baltiku do Trsta na Jadranu. V skoraj tridesetih letih je Berlinski zid prepričeval milijonom vzhodnih Nemcem beg na Zahod. Pred njegovo postavitvijo jih je namreč tja pobegnilo okoli 3,5 milijona, kar je sam po sebi dovolj zgovoren podatek, ki govori o tem, kako zelo slabo so se vzhodni Nemci počutili v svojo domovini.

 

Fizična pregrada, ki je ločevala kapitalistično Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in komunistično NDR, se je sicer pojavila po celotni meji, res pa je, da je bil zid v Berlinu tudi v tem pogledu nekaj posebnega. Koliko milijonov vzhodnih Nemcev bi pobegnilo na Zahod, če ne bi bilo zidu, je težko oceniti, toda glede na razmere in razpoloženje med ljudstvom bi bila številka ogromna. V neki šali, zaradi katere so te v NDR zaprli, je na dan, ko se je zgodil čudež in je Bog podrl fizično pregrado med ZRN in NDR, na Zahod pobegnila celotna populacija vzhodne Nemčije razen Ericka Honeckerja in njegove tajnice ...

 

Med letoma 1961 in 1989 je Berlinski zid vseeno "popustil" pred okoli 5.000 vzhodnimi Nemci, ki jim je nekako uspelo priti na zahod; prek kanalizacije, skritih prehodov in celo po zraku z doma narejenimi jadralnimi letali ali pedali. Nekaj primerov dezerterstva je bilo tudi med vojaki, ki so stražili zid. Poskus prebega se je tragično končal za okoli 200 ljudi, medtem ko so jih skoraj 100.000 med poskusom bega ujeli in ostro kaznovali.

 

Jeseni 1989, ko je zaradi perestrojke in novega šefa sovjetskega vodstva Mihaila Gorbačova čez tedanji vzhodni blok zapihal "veter sprememb", se je začela podirati tudi vzhodnonemška monolitna oblast. Sredi oktobra je odstopil Erich Honecker, ki je še na začetku leta 1989 samozavestno grmel, da bo Berlinski zid stal še najmanj 50 ali 100 let. Po Honeckerjevem prisiljenem odstopu (ki ga je verjetno zahtevala vojska) se je samozavest vzhodnih Nemcev okrepila; izbruhnili so spontani protesti in vzhodnonemška partija je oklevala dovolj dolgo, da se ljudje niso več bali masovno priti na ulice. Devetega novembra 1989 je vodstvo tedanje NDR sporočilo, da lahko ljudje neovirano prestopijo mejne prehode in obiščejo Zahodni Berlin. Televizijska novica je sprožila spontane odzive in nepregledne množice vzhodnih Berlinčanov so drle v zahodni del razdeljenega mesta, kjer so očarani strmeli v razsvetljene izložbe, okrašene trgovine in drugo izobilje "fašističnega kapitalizma". Tisto noč se je v Berlinu, kot je zapisal britanski zgodovinar Timothy Garton Ash, zgodila "največja ulična zabava v zgodovini človeštva".

 

Po 9. novembru je duh dokončno ušel iz steklenice; vzhodnonemško vodstvo je kolapsiralo, ostareli Honecker se je skril na veleposlaništvo Čila in zahodnonemške demokratične institucije so počasi prevzele položaj na vzhodu. V tem času so ljudje podirali, kar je ostalo od zidu, ki je danes ena izmed berlinskih turističnih znamenitosti (in je fizično ostal le še na nekaj metrih dolžine). Proces nemške unifikacije, ki se je začel s fizičnim uničenjem Berlinskega zidu, se je zaključil leto dni kasneje, 3. oktobra 1990.

 

Vsekakor je danes, trideset let kasneje Berlinski zid sinonim ločitve evropske civilizacije, ki ima še danes svoje posledice. Ideologija in avtokratski koncept družbenega sistema sta namreč za skoraj pol stoletja uspela razdeliti Evropo tudi vrednostno in mentalitetno. Zaradi tega bomo posledice takšnih in drugačnih zidov čutili še nekaj generacij. Še posebej tam, kjer naj bi državljani uživali "komunizem s človeškim obrazom".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Lažnivi Luka
6
22.10.2021 12:41
Če bo vladal KUL z Lukom Mesecem, nam bodo očitno nacionalizirali podjetja, o čemer je Levica že govorila, odvzeli nam bodo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Umetna inteligenca lahko razbremeni zdravstveno osebje
0
15.10.2021 21:24
Dokaz, kam nas lahko privede umetna inteligenca in digitalizacija, je tudi robotkaFrida, kiso jo ustrezno programirali ... Več.
Piše: Uredništvo
O čem bodo odločali Koprčani na nedeljskem referendumu?
0
05.10.2021 22:34
Mestna občina Koper (MOK) je za 10. oktober razpisala referendum za novo prostorsko ureditev območja Ton City, zemljišča v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Planinski vestnik ob 126-letnici prejel Pahorjevo državno odlikovanje
2
01.09.2021 10:05
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik. ... Več.
Piše: Uredništvo
"Negativne posledice družbenega kaosa obremenjujejo prav vsako družino"
1
23.08.2021 17:55
Ivana Gradišnik in Barbara B. Pribaković stav imenu ekipe Familylab Slovenija medijem in javnosti poslali odprto pismo pred ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenec, ki Iraku obljublja milijardni gospodarski razvoj
0
22.08.2021 00:00
V procesu pogajanja med vlado Iraka in Svetovno banko o financiranju digitalizacije gospodarstva in državne uprave te ... Več.
Piše: Uredništvo
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata
2
13.02.2021 06:59
Trinajstega decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem ... Več.
Piše: Igor Kovač
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.583
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.593
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.042
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.082
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 902