Opazili smo

29 let po padcu Berlinskega zidu: Noč, ko se je zgodila največja ulična zabava v zgodovini človeštva

Mineva 29 let, odkar je tudi fizično padel Berlinski zid, ki je skoraj štiri desetletja ločeval Evropo na demokratični Zahod in totalitarni Vzhod, z njegovo postavitvijo pa je nekdanja Nemška demokratična republike poskušala fizično onemogočiti svojim zatiranim državljanom beg iz "komunističnega raja". Spomin na ta prelomni dogodek bo nedvomno odmeval povsod tam, kjer so propad komunizma pozdravili kot del evolucije, medtem ko bo padec Berlinskega zidu, ki pooseblja komunizem, nekoliko manj odmeval tam, kjer je nostalgija za starimi časi celo del uradne politike ...

09.11.2018 13:31
Ključne besede:   Berlinski zid   Berlin   Vzhodna Nemčija   DDR   komunizem   Moskva   Erich Honecker   Evropa   železna zavesa

Foto: Wolfgang Kumm / EPA

V neki šali, zaradi katere so te v NDR zaprli, je na dan, ko se je zgodil čudež in je Bog podrl Berlinski zid, na Zahod pobegnila celotna populacija vzhodne Nemčije. Razen Ericka Honeckerja in njegove tajnice ...

 

 

Pisalo se je leto 1961, ko je vodstvo tedanje Nemške demokratične republike (NDR) ukazalo vojski in gradbenikom, da med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom zgradijo več metrov visok betonski zid, ki bo vzhodnim Nemcem preprečeval beg na Zahod. Po šestnajstih letih tlake pod rusko nadoblastjo je bilo namreč življenje v Nemški demokratični republiki vse kaj drugega kot prijetno. Bivšo nacistično oblast je zamenjala komunistična, ki je ohranila totalni nadzor nad državljani, pripadniki vojske, policije in obveščevalne službe STASI pa so, kot pravijo, zgolj zamenjali uniforme. Vse to je botrovalo k vedno večji emigraciji iz države, ki je začela skrbeti vladajočo nomenklaturo. Statistika je bila neizprosna: po nekaterih podatkih bi ob tako velikem trendu izseljevanja država v nekaj letih občutila pomanjkanje delovne sile, kar bi še poslabšalo že tako ali tako slabo ekonomsko in socialno situacijo.

 

Da bi čim bolj odločno in konkretno zajezili ta eksodus, je komunistično vodstvo NDR poleti 1961 ukazalo začetek gradnje, kakršne svet še ni videl: po vzoru nacističnega koncepta judovskega geta je NDR na meji vzhodnega in zahodnega dela Berlina (vzhodni je bil od leta 1945 pod sovjetsko okupacijsko oblastjo, zahodni pa pod ameriško, francosko in britansko) postavila oviro, ki je njeni državljani niso več mogli obiti. Vzhodnonemški mediji so govorili, da gre za Antifaschistischer Schutzwall, torej zaščitni zid pred fašisti, medtem ko so v zahodnem delu Berlina gradnjo poimenovali za Zid sramote. Ta izraz je prvi uporabil tedanji župan zahodnega Berlina in kasnejši zahodnonemški socialdemokratski kancler Willy Brandt.

 

Berlinski zid, ki se je začel podirati jeseni 1989, je simbolično zacementral t.i. železno zaveso, o kateri je že leta 1946 spregovoril britanski premier Winston Churchill, in ki se je spustila nad Evropo od Ščečina na Baltiku do Trsta na Jadranu. V skoraj tridesetih letih je Berlinski zid prepričeval milijonom vzhodnih Nemcem beg na Zahod. Pred njegovo postavitvijo jih je namreč tja pobegnilo okoli 3,5 milijona, kar je sam po sebi dovolj zgovoren podatek, ki govori o tem, kako zelo slabo so se vzhodni Nemci počutili v svojo domovini.

 

Fizična pregrada, ki je ločevala kapitalistično Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in komunistično NDR, se je sicer pojavila po celotni meji, res pa je, da je bil zid v Berlinu tudi v tem pogledu nekaj posebnega. Koliko milijonov vzhodnih Nemcev bi pobegnilo na Zahod, če ne bi bilo zidu, je težko oceniti, toda glede na razmere in razpoloženje med ljudstvom bi bila številka ogromna. V neki šali, zaradi katere so te v NDR zaprli, je na dan, ko se je zgodil čudež in je Bog podrl fizično pregrado med ZRN in NDR, na Zahod pobegnila celotna populacija vzhodne Nemčije razen Ericka Honeckerja in njegove tajnice ...

 

Med letoma 1961 in 1989 je Berlinski zid vseeno "popustil" pred okoli 5.000 vzhodnimi Nemci, ki jim je nekako uspelo priti na zahod; prek kanalizacije, skritih prehodov in celo po zraku z doma narejenimi jadralnimi letali ali pedali. Nekaj primerov dezerterstva je bilo tudi med vojaki, ki so stražili zid. Poskus prebega se je tragično končal za okoli 200 ljudi, medtem ko so jih skoraj 100.000 med poskusom bega ujeli in ostro kaznovali.

 

Jeseni 1989, ko je zaradi perestrojke in novega šefa sovjetskega vodstva Mihaila Gorbačova čez tedanji vzhodni blok zapihal "veter sprememb", se je začela podirati tudi vzhodnonemška monolitna oblast. Sredi oktobra je odstopil Erich Honecker, ki je še na začetku leta 1989 samozavestno grmel, da bo Berlinski zid stal še najmanj 50 ali 100 let. Po Honeckerjevem prisiljenem odstopu (ki ga je verjetno zahtevala vojska) se je samozavest vzhodnih Nemcev okrepila; izbruhnili so spontani protesti in vzhodnonemška partija je oklevala dovolj dolgo, da se ljudje niso več bali masovno priti na ulice. Devetega novembra 1989 je vodstvo tedanje NDR sporočilo, da lahko ljudje neovirano prestopijo mejne prehode in obiščejo Zahodni Berlin. Televizijska novica je sprožila spontane odzive in nepregledne množice vzhodnih Berlinčanov so drle v zahodni del razdeljenega mesta, kjer so očarani strmeli v razsvetljene izložbe, okrašene trgovine in drugo izobilje "fašističnega kapitalizma". Tisto noč se je v Berlinu, kot je zapisal britanski zgodovinar Timothy Garton Ash, zgodila "največja ulična zabava v zgodovini človeštva".

 

Po 9. novembru je duh dokončno ušel iz steklenice; vzhodnonemško vodstvo je kolapsiralo, ostareli Honecker se je skril na veleposlaništvo Čila in zahodnonemške demokratične institucije so počasi prevzele položaj na vzhodu. V tem času so ljudje podirali, kar je ostalo od zidu, ki je danes ena izmed berlinskih turističnih znamenitosti (in je fizično ostal le še na nekaj metrih dolžine). Proces nemške unifikacije, ki se je začel s fizičnim uničenjem Berlinskega zidu, se je zaključil leto dni kasneje, 3. oktobra 1990.

 

Vsekakor je danes, trideset let kasneje Berlinski zid sinonim ločitve evropske civilizacije, ki ima še danes svoje posledice. Ideologija in avtokratski koncept družbenega sistema sta namreč za skoraj pol stoletja uspela razdeliti Evropo tudi vrednostno in mentalitetno. Zaradi tega bomo posledice takšnih in drugačnih zidov čutili še nekaj generacij. Še posebej tam, kjer naj bi državljani uživali "komunizem s človeškim obrazom".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Dosje Thermana: Zdravilišče, ki je simptom tranzicijske Slovenije
1
27.11.2018 10:19
Sporni dogodki v zvezi s toplicami Thermana, ki se te dni obravnavajo na sodišču, in ki so predmet kriminalističnih preiskav, so ... Več.
Piše: Uredništvo
Hekerji nad savdski dvor: Ugrabili so spletno stran "Davosa v puščavi"
1
23.10.2018 10:56
Hekerji so se maščevali savdskemu kronskemu princu Salmanu, glavnemu osumljencu oziroma naročniku barbarskega umora novinarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko gredo (desničarski) kekci na Kolpo branit mejo
4
11.10.2018 00:25
Razpis za domoljubno pravljico, objavljen v tedniku Demokracija, ki velja za hišno glasilo SDS, je naletel na oster odziv tudi v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdo potrebuje superračunalnik ali zgodba o zlorabi mariborskega Instituta informacijskih znanosti
2
05.09.2018 16:00
Ker se je črpanju evropskih sredstev pokazalo, da vzhodna regija ne črpa dovolj, se je vlada odločila, da v to regijo plasira ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Slovenski poslovni klub: Šokirani nad ekstremizmom Levice!
3
03.09.2018 13:19
Klub slovenskih podjetnikov (Slovenian Business Club, SBC) je danes vsem, ki v tej državi tako ali drugače vladajo, poslal ... Več.
Piše: Uredništvo
Iskrena Violeta: "Smo sestavili vlado..."
6
24.08.2018 15:36
Posnetek nastopa Violete Tomić v državnem zboru razkriva pomenljiv faux pas gospe poslanke stranke Levica, saj ji je, med tem ko ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo poslancem državnega zbora, volivcem in slovenski javnosti
11
14.08.2018 10:12
Peter Jambrek,Dimitrij Rupel,Romana Jordan,Matej Avbelj inTomaž Zalaznik bodo danes slovenski javnosti, volivcem, predvsem pa ... Več.
Piše: Uredništvo
Bo izpoved akademika Marka Noča o slovenskem zdravstvu odprla Pandorino skrinjico?
3
10.08.2018 22:00
Primarni namen tega javnega sistema ni vaše boljše zdravje, kot vam govorijo leve stranke, pač pa vzdrževanje korupcijske verige ... Več.
Piše: Uredništvo
Nenavadni posli Marka Bošnjaka, viceguvernerja Banke Slovenije
0
08.06.2018 12:45
Drugi mož naše narodne banke, viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, v preteklosti zagovornik zasebnega lastništva bank, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kaj nam dejansko sploh prinaša GDPR?
2
07.06.2018 13:51
Konec maja je stopila v veljavo nova zakonodaja EU o varstvu podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). Po zagotovilih ... Več.
Piše: Uredništvo
Tovarišijske igrice z delnicami Gorenjske banke se nadaljujejo tudi na Abanki, Banka Slovenije pa še naprej molči
0
05.06.2018 10:16
Poročali smo že, da je družba Sava poleg skupščine 22. junija 2018, na kateri želi delnice v naravi prenesti na sklad York ter ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Gorenjski bankomat za financiranje prijateljskih navez
1
31.05.2018 17:00
Korporacija Sava je 38 odstotna lastnica Gorenjske banke, slednja pa tej korporaciji omogoča posle ter prevzema finančno ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Za evropsko Slovenijo
0
25.05.2018 21:35
Matej Avbelj,Luka Lisjak Gabrijelčič,Igor Masten,Tanja Porčnik inŽiga Turk se sprašujejo, kaj bodo prinesle volitve 3. junija: ... Več.
Piše: Uredništvo
Izločanje volilnih list je sramotno in kliče po reakciji Vrhovnega sodišča
7
11.05.2018 09:42
Trenutno dogajanje glede volilnih list in njihovega izločanja je novi primer oblastnega ravnanja, ki vabi k uporabi besede ... Več.
Piše: Uredništvo
Dončićeva predvolilna kampanja
4
11.04.2018 07:20
Komu bodo najbolj koristile neizplačane nagrade košarkarjem ali zgodba o tem, kako je Saša Dončić izkoristil nedoslednost ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Hršakove elektrarne je odnesla Sava
0
04.04.2018 10:14
Poslancu Ivanu Hršaku, ki zastopa interese zasavskih upokojencev, sta odstop Mira Cerarja in skorajšnje volitve ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Sommelier
11
19.03.2018 15:04
Podatki o funkcionalni nepismenosti Slovencev so strogo zaupni. Tudi tega, koliko odstotkov volivcev dejansko razume temeljne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Odgovor: Slovenski državni gozdovi, koalicijski fevd za delitev služb in denarja
1
13.03.2018 16:47
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevo za objavo popravka članka z naslovom Slovenski državni gozdovi, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski državni gozdovi, koalicijski fevd za delitev služb in denarja
2
07.03.2018 08:41
Junija bo dve leti, odkar je Cerarjeva vlada ustanovila podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG). Ves ta čas je okoli te družbe ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Novinarji proti mafiji: nedokončani članek umorjenega Jana Kuciaka
0
03.03.2018 22:43
Nekaj dni po likvidaciji mladega slovaškega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke je slovaški spletni ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,816
02/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,132
03/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,702
04/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,066
05/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,548
06/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 984
07/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 996
08/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 683
09/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,038
10/
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
Miha Burger
Ogledov: 894