Opazili smo

29 let po padcu Berlinskega zidu: Noč, ko se je zgodila največja ulična zabava v zgodovini človeštva

Mineva 29 let, odkar je tudi fizično padel Berlinski zid, ki je skoraj štiri desetletja ločeval Evropo na demokratični Zahod in totalitarni Vzhod, z njegovo postavitvijo pa je nekdanja Nemška demokratična republike poskušala fizično onemogočiti svojim zatiranim državljanom beg iz "komunističnega raja". Spomin na ta prelomni dogodek bo nedvomno odmeval povsod tam, kjer so propad komunizma pozdravili kot del evolucije, medtem ko bo padec Berlinskega zidu, ki pooseblja komunizem, nekoliko manj odmeval tam, kjer je nostalgija za starimi časi celo del uradne politike ...

09.11.2018 13:31
Ključne besede:   Berlinski zid   Berlin   Vzhodna Nemčija   DDR   komunizem   Moskva   Erich Honecker   Evropa   železna zavesa

Foto: Wolfgang Kumm / EPA

V neki šali, zaradi katere so te v NDR zaprli, je na dan, ko se je zgodil čudež in je Bog podrl Berlinski zid, na Zahod pobegnila celotna populacija vzhodne Nemčije. Razen Ericka Honeckerja in njegove tajnice ...

 

 

Pisalo se je leto 1961, ko je vodstvo tedanje Nemške demokratične republike (NDR) ukazalo vojski in gradbenikom, da med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom zgradijo več metrov visok betonski zid, ki bo vzhodnim Nemcem preprečeval beg na Zahod. Po šestnajstih letih tlake pod rusko nadoblastjo je bilo namreč življenje v Nemški demokratični republiki vse kaj drugega kot prijetno. Bivšo nacistično oblast je zamenjala komunistična, ki je ohranila totalni nadzor nad državljani, pripadniki vojske, policije in obveščevalne službe STASI pa so, kot pravijo, zgolj zamenjali uniforme. Vse to je botrovalo k vedno večji emigraciji iz države, ki je začela skrbeti vladajočo nomenklaturo. Statistika je bila neizprosna: po nekaterih podatkih bi ob tako velikem trendu izseljevanja država v nekaj letih občutila pomanjkanje delovne sile, kar bi še poslabšalo že tako ali tako slabo ekonomsko in socialno situacijo.

 

Da bi čim bolj odločno in konkretno zajezili ta eksodus, je komunistično vodstvo NDR poleti 1961 ukazalo začetek gradnje, kakršne svet še ni videl: po vzoru nacističnega koncepta judovskega geta je NDR na meji vzhodnega in zahodnega dela Berlina (vzhodni je bil od leta 1945 pod sovjetsko okupacijsko oblastjo, zahodni pa pod ameriško, francosko in britansko) postavila oviro, ki je njeni državljani niso več mogli obiti. Vzhodnonemški mediji so govorili, da gre za Antifaschistischer Schutzwall, torej zaščitni zid pred fašisti, medtem ko so v zahodnem delu Berlina gradnjo poimenovali za Zid sramote. Ta izraz je prvi uporabil tedanji župan zahodnega Berlina in kasnejši zahodnonemški socialdemokratski kancler Willy Brandt.

 

Berlinski zid, ki se je začel podirati jeseni 1989, je simbolično zacementral t.i. železno zaveso, o kateri je že leta 1946 spregovoril britanski premier Winston Churchill, in ki se je spustila nad Evropo od Ščečina na Baltiku do Trsta na Jadranu. V skoraj tridesetih letih je Berlinski zid prepričeval milijonom vzhodnih Nemcem beg na Zahod. Pred njegovo postavitvijo jih je namreč tja pobegnilo okoli 3,5 milijona, kar je sam po sebi dovolj zgovoren podatek, ki govori o tem, kako zelo slabo so se vzhodni Nemci počutili v svojo domovini.

 

Fizična pregrada, ki je ločevala kapitalistično Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in komunistično NDR, se je sicer pojavila po celotni meji, res pa je, da je bil zid v Berlinu tudi v tem pogledu nekaj posebnega. Koliko milijonov vzhodnih Nemcev bi pobegnilo na Zahod, če ne bi bilo zidu, je težko oceniti, toda glede na razmere in razpoloženje med ljudstvom bi bila številka ogromna. V neki šali, zaradi katere so te v NDR zaprli, je na dan, ko se je zgodil čudež in je Bog podrl fizično pregrado med ZRN in NDR, na Zahod pobegnila celotna populacija vzhodne Nemčije razen Ericka Honeckerja in njegove tajnice ...

 

Med letoma 1961 in 1989 je Berlinski zid vseeno "popustil" pred okoli 5.000 vzhodnimi Nemci, ki jim je nekako uspelo priti na zahod; prek kanalizacije, skritih prehodov in celo po zraku z doma narejenimi jadralnimi letali ali pedali. Nekaj primerov dezerterstva je bilo tudi med vojaki, ki so stražili zid. Poskus prebega se je tragično končal za okoli 200 ljudi, medtem ko so jih skoraj 100.000 med poskusom bega ujeli in ostro kaznovali.

 

Jeseni 1989, ko je zaradi perestrojke in novega šefa sovjetskega vodstva Mihaila Gorbačova čez tedanji vzhodni blok zapihal "veter sprememb", se je začela podirati tudi vzhodnonemška monolitna oblast. Sredi oktobra je odstopil Erich Honecker, ki je še na začetku leta 1989 samozavestno grmel, da bo Berlinski zid stal še najmanj 50 ali 100 let. Po Honeckerjevem prisiljenem odstopu (ki ga je verjetno zahtevala vojska) se je samozavest vzhodnih Nemcev okrepila; izbruhnili so spontani protesti in vzhodnonemška partija je oklevala dovolj dolgo, da se ljudje niso več bali masovno priti na ulice. Devetega novembra 1989 je vodstvo tedanje NDR sporočilo, da lahko ljudje neovirano prestopijo mejne prehode in obiščejo Zahodni Berlin. Televizijska novica je sprožila spontane odzive in nepregledne množice vzhodnih Berlinčanov so drle v zahodni del razdeljenega mesta, kjer so očarani strmeli v razsvetljene izložbe, okrašene trgovine in drugo izobilje "fašističnega kapitalizma". Tisto noč se je v Berlinu, kot je zapisal britanski zgodovinar Timothy Garton Ash, zgodila "največja ulična zabava v zgodovini človeštva".

 

Po 9. novembru je duh dokončno ušel iz steklenice; vzhodnonemško vodstvo je kolapsiralo, ostareli Honecker se je skril na veleposlaništvo Čila in zahodnonemške demokratične institucije so počasi prevzele položaj na vzhodu. V tem času so ljudje podirali, kar je ostalo od zidu, ki je danes ena izmed berlinskih turističnih znamenitosti (in je fizično ostal le še na nekaj metrih dolžine). Proces nemške unifikacije, ki se je začel s fizičnim uničenjem Berlinskega zidu, se je zaključil leto dni kasneje, 3. oktobra 1990.

 

Vsekakor je danes, trideset let kasneje Berlinski zid sinonim ločitve evropske civilizacije, ki ima še danes svoje posledice. Ideologija in avtokratski koncept družbenega sistema sta namreč za skoraj pol stoletja uspela razdeliti Evropo tudi vrednostno in mentalitetno. Zaradi tega bomo posledice takšnih in drugačnih zidov čutili še nekaj generacij. Še posebej tam, kjer naj bi državljani uživali "komunizem s človeškim obrazom".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Recosi, socialno podjetje: Odsluženo računalniško opremo, ki bi sicer pristala na odpadu, obnovijo in ceneje prodajo naprej
1
16.12.2019 15:00
Obnovili so že več kot 150.000 kosov računalniške in druge opreme, prihranili več kot 21 milijonov kilogramov ogljikovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ljubljanska Ekonomska fakulteta med najboljšimi, njeno vodstvo na zatožni klopi, rektor pa molči ...
3
26.11.2019 19:35
Magistrski poslovni program ljubljanske Ekonomske fakultete je ponovno uvrščen med najboljše na svetu, hkrati pa se vodstvo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
In memoriam Breda Kralj (1966-2019)
0
04.11.2019 09:33
Vse v Bredinem življenju je bilo prepletno z nežno ironijo: luna molči in smrt jo objema. V vse, v popolnoma vse, je vtkala ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Miodrag Kostić je dal Krisu na razpolago svoje zasebno letalo
5
01.11.2019 00:15
Čez nekaj dni, predvidoma v sredo, bo zgodba o Krisu dobila srečen konec, kajti 19-mesečni fantek bo odpotoval v Kalifornijo, ... Več.
Piše: Uredništvo
SD WAN: Tehnologija, ki znižuje stroške
0
29.10.2019 11:00
Software-Defined ali SD WAN tehnologija je novoprogramsko definirano omrežje v širokem omrežju WAN, ki omogoča zasebno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tanji Fajon v razmislek: O narodnoosvobodilnem boju in revoluciji
17
30.09.2019 14:00
Revoluciji se je potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Učna leta mladega Tonina: Izganjalci tujih investitorjev
3
11.09.2019 09:28
Stranka Nova Slovenija z Matejem Toninom na čelu dobiva iz dneva v dan novo podobo. Spremembe so seveda vedno dobrodošle, kot ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dušan Merc piše Zoranu Pozniču (tj. ministru za kulturo)
3
21.08.2019 00:47
V Bologni in Frankfurtu se bosta slovenska književnost in založništvo končno predstavita v svetovni areni. Velika priložnost. ... Več.
Piše: Uredništvo
Mirupafshim*, Telekom! Slovenija "zapira" še zadnjo večjo telekomunikacijsko naložbo v tujini
0
16.08.2019 19:00
Potihoma in diskretno se Telekom Slovenije umika še iz zadnjega tujega trga regije, v kateri je v minulih dveh desetletjih ... Več.
Piše: Uredništvo
Maksim Poletajev: Mercator prihaja v skupino Fortenova
3
24.07.2019 15:00
Največje slovensko podjetje je iz dneva v dan bližje dokončni konsolidaciji. Vsaj tako lahko sklepamo ob novici, da bo še letos ... Več.
Piše: Uredništvo
Frekvence 5G v Monaku, kdaj pa v Sloveniji?
1
11.07.2019 16:46
Ob novici, da bo Monako vsak trenutek dobil 5G omrežje, se velja spomniti na dvoje: da poslovanje evropskih in ameriških ... Več.
Piše: Uredništvo
Mercator se finančno konsolidira
1
03.07.2019 15:32
Po tem, ko sta skupina Mercator in podružnica ruske banke VTB konec maja podpisali pogodbeno dokumentacijo za refinanciranje ... Več.
Piše: Uredništvo
Trump: Ameriška podjetja lahko svobodno poslujejo s Huaweijem
0
01.07.2019 13:50
Kritiki mu tega ne zmorejo priznati, vendar je ameriški predsednik Donald Trump v enem tednu rešil več svetovnih problemov kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Njegova resnica
8
12.06.2019 11:08
Dr. Marko Pavliha je v svoji današnji kolumni na portalu Ius-Info z naslovom Moja resnica pojasnil svojo plat zgodbe o svoji ... Več.
Piše: Uredništvo
MGC Bistrica: Nepremičninska posrednica je jemala 25.000 evrov "varščine" za nakup stanovanja?!
0
29.05.2019 09:01
Na enega večjih gradbenih projektov v Domžalah v zadnjih letih, ki naj bi rešil problemoskrbovanih stanovanj in doma ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Gianni De Michelis (1940-2019)
2
14.05.2019 14:21
Gianni De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku vLjubljanipokazal s tem, da se je še ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Društvo novinarjev o zadevi Makovec: Grožnje ne sodijo v demokratično družbo!
1
17.04.2019 09:47
Ob nedavni grožnji, ki jo je diplomat Marko Makovec naslovil na urednika portala+, potem ko smo razkrili, kako je prejemal ... Več.
Piše: Uredništvo
Dobra država poziva vlado, naj obsodi aretacijo dobrega žvižgača Juliana Assangea
1
12.04.2019 10:04
Po pričakovanjih se je zaradi včerajšnje aretacije ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea v Londonu prva odzvala opozicija, ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in njihovi standardi: Od Dragana Šolaka do hrvaškega prisluškovanja
4
10.04.2019 08:15
Slovensko medijsko sceno trenutno pretresata dva večja škandala. Prvi je domnevni poskus pritiska hrvaške vlade - domnevni zato, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Šarec za Insajder: "Šabedra sem želel postaviti za ministra že pred pol leta, pa takrat ni sprejel"
8
05.04.2019 09:33
Premier Marjan Šarec je v današnjem intervjuju za spletni portal Insajder.com odgovarjal na vprašanja, povezana z odstopi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,546
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,872
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,935
04/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,627
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,140
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,715
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,376
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,279
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,136
10/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,970