Komentar

O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji

V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. V vsakem primeru se je treba zavedati, da je v Organizaciji združenih narodov več držav, ki migracije proizvajajo in manj takšnih, ki naj bi migrante sprejemale in reševale. Pri razlagi migracij se je treba spomniti znamenitega Pascalovega izreka: Kar je res tostran Pirenejev, ni res onstran Pirenejev. Ni vseeno, ali migracije razlagata komunistični državi, kot sta bili Vzhodna Nemčija in Jugoslavija, ali države, ki begunce sprejemajo. Globalni dogovor o migracijah se nagiba k razumevanju, ki izvira iz držav,  iz katerih migranti odhajajo.

10.11.2018 08:54
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   migracije   emigrant   Slavko Fras   Marakeška deklaracija   Evropska unija   Nemčija   Angela Merkel

Evropska unija potrebuje svoj lasten pravilnik o migracijah. Ta pravilnik mora izhajati iz interesov držav oz. EU, kamor so migranti namenjeni.

V teh dneh - predvsem zmagovalci - praznujejo konec prve svetovne vojne (11. novembra 1918). Slovenci se konca vojne spominjamo z veseljem, čeprav so nas v njej postavili na napačno stran. Po tej vojni smo izgubili velik del svojega etničnega ozemlja, predvsem Trst, za katerega so mnogi upali, da ga bodo vrnili Slovencem po drugi svetovni vojni. Vojne proizvajajo begunce in izseljence/emigrante. Po koncu prve svetovne vojne so se mnogi Primorci preselili v Jugoslavijo, po drugi svetovni vojni so mnogi Jugoslovani bežali v Avstrijo, se izseljevali v Argentino, Ameriko, tudi v Italijo. Nekateri so se morali vrniti in so jih jugoslovanske oblasti pobile.

 

Nekdanji (in pokojni) urednik Dela Slavko Fras mi je nekoč - tega bo štirideset let - v nekem prispevku uporabljeno besedo izseljenec popravil v emigrant. Pojasnil mi je, da je za osebo, ki jo imenujem v svojem prispevku in ki naj bi bila sovražnik socializma in Jugoslavije, bolj primerna oznaka emigrant. Novinarska, seveda tudi interna partijska poročila so zaničevala emigrantske organizacije, emigrantske manifestacije in npr. emigrantsko literaturo; nasploh pa se je govorilo o sovražni emigraciji. Jugoslovanske oblasti, tajni agenti, diplomati, dopisniki … so se bojevali zoper slovensko emigracijo, ji podtikali različne škandale in celo atentate. Jugoslovanski (in slovenski) tajni agenti so, če je bilo potrebno, nekatere emigrante celo spravili s sveta. Slovenska organizacija, ki je bila pristojna za te stvari, se je imenovala Izseljenska matica, za katero je bilo znano, da je povezana s tajno politično policijo, torej z Udbo. Razlikovanje med dobrimi izseljenci in slabimi emigranti je bilo rezultat državne politike in udbovske miselnosti.

 

V teh dneh pred devetindvajsetimi leti so Nemci porušili Berlinski zid, ki je bil zgrajen leta 1961, da bi zajezili tok beguncev/izseljencev iz "Nemške demokratične (!) republike" v kapitalistično Zvezno republiko Nemčijo. Angela Merkel ni pobegnila iz Vzhoda na Zahod, ampak se je - v središče nemške politike - preselila, ko je prišlo do združitve leta 1990.

 

Ti dogodki in primeri predstavljajo dober model za razlago aktualnih migracij, beguncev, azilantov in povezanih pojavov. Beguncev in selitev, kolikor hočete. Zaenkrat nimamo dokončnega odgovora na vprašanje, zakaj je Angela Merkel povabila v Nemčijo milijon beguncev oz. izseljencev, gotovo pa je na njeno razmišljanje vplivala njena nemška izkušnja, predvsem politika Zahodne Nemčije, ki je po drugi svetovni vojni Nemce iz Vzhoda sprejemala z enako velikodušnostjo, kot je kraljevina SHS po prvi vojni sprejemala Slovence iz Primorske, ki si jo je bila prilastila Italija. Seveda je šlo v obeh primerih za združevanje članov istega naroda. Ni mogoče zanesljivo ugotoviti, koliko so na dobrodošlico Merklove vplivali evropski demografski problemi in vključevanje priseljencev v nemško gospodarstvo; delni odgovor pa je mogoče najti v kanclerkinem nasprotovanju sistemu "multikulti", ki se je razvil med turškimi priseljenci: Nemci spodbujajo integracijo priseljencev v večinsko nemško kulturo.

 

Naj bo tako ali drugače in naj Evropejci še tako omahujejo glede migrantov: gre za - pravilen ali napačen, večinoma pomanjkljiv - pogled Nemcev, Slovencev oz. Evropejcev. Vse, kar je bilo povedano, velja za ukrepe in dileme držav oz. narodov, ki so tarča priseljevanja. To niso pogledi fašistične Italije po prvi svetovni vojni ali komunistične Nemčije po drugi svetovni vojni, ampak pogledi zahodnih demokratičnih sistemov - po koncu hladne vojne.

 

Pred kratkim sta v slovenski javnosti zaokrožila dokument OZN z naslovom Globalni dogovor o migracijah in panična dilema: naj Slovenija "podpiše" Marakeško deklaracijo ali ne. Marakeška deklaracija je že podpisana in je nekaj drugega kot Globalni dogovor - Global Compact on Migrations, ki naj bi ga poleg ZDA zapuščale nekatere evropske države, kot so Avstrija, Češka, Hrvaška ali Madžarska. Kaj prinaša Globalni dogovor? Gre za 23 "ciljev varnega, urejenega in rednega preseljevanja":

 

"Potrebni so točni in urejeni podatki o istovetnosti migrantov in njihovih razlogih za beg oz. izselitev. Treba je nuditi in prilagajati poti preseljevanja. Omogočiti je treba pošteno in etično zaposlovanje, zavarovati pogoje za spodobno delo. Treba je ugotavljati in zmanjševati ranljivost pri migracijah. Reševati življenja in usklajevati napore v zvezi s pogrešanimi migranti. Okrepiti mednarodni odziv na tihotapljenje migrantov. Bojevati se proti trgovini z ljudmi, jo onemogočiti in izkoreniniti. Z mejami je treba upravljati na celovit, varen in koordiniran način. Okrepiti zanesljivost in predvidljivost pri migracijskih postopkih, pri ustreznem pregledovanju, ocenjevanju in napotitvah. Pridržanje sme biti le skrajno sredstvo, treba si je prizadevati za alternative. Povečati konzularno zaščito, pomoč in sodelovanje ves čas migracijskega cikla. Migrantom je treba omogočiti dostop do temeljnih storitev. Migrante in družbe usposobiti za popolno vključitev in družbeno kohezijo. Odpraviti je treba vse oblike diskriminacije in - da bi preoblikovali dojemanje migracij - uveljavljati na dejstvih utemeljeno javno razpravo. Investirati v razvoj znanja, omogočiti priznavanje kvalifikacij in sposobnosti. Ustvariti pogoje, da bodo migranti in diaspore najbolje prispevali k vzdržnemu razvoju vseh dežel. Uveljavljati hitrejši, varnejši in cenejši prenos nakazil, in spodbujati finančno vključevanje migrantov. Sodelovati pri omogočanju varne in dostojne vrnitve in ponovnega sprejema kot tudi vzdržne reintegracije. Postaviti mehanizme za prenos pravic glede socialnega zavarovanja in doseženih koristi. Okrepiti mednarodno sodelovanje in globalno partnerstvo za varno, urejeno in redno preseljevanje."

 

 

V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da dokument (ki v celoti obsega več kot trideset strani) ne razločuje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. V vsakem primeru se je treba zavedati, da je v Organizaciji združenih narodov več držav, ki migracije proizvajajo in manj takšnih, ki naj bi migrante sprejemale in reševale. Pri razlagi migracij se je treba spomniti znamenitega Pascalovega izreka: Kar je res tostran Pirenejev, ni res onstran Pirenejev. Ni vseeno, ali migracije razlagata komunistični državi, kot sta bili Vzhodna Nemčija in Jugoslavija, ali države, ki begunce sprejemajo. Globalni dogovor o migracijah se nagiba k razumevanju, ki izvira iz držav,  iz katerih migranti odhajajo. 

 

 

Ceterum censeo:

 

 

Evropska unija (navsezadnje podobno kot ZDA) potrebuje svoj lasten pravilnik o migracijah. Ta pravilnik mora izhajati iz interesov držav oz. EU, kamor so migranti namenjeni. Da države, od koder prihajajo, potrebujejo čim boljše deklaracije in dokumente, je tudi jasno, vendar njihovi interesi niso povsem identični z evropskimi (ali ameriškimi).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.676
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.699
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.115
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.101