Komentar

O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji

V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. V vsakem primeru se je treba zavedati, da je v Organizaciji združenih narodov več držav, ki migracije proizvajajo in manj takšnih, ki naj bi migrante sprejemale in reševale. Pri razlagi migracij se je treba spomniti znamenitega Pascalovega izreka: Kar je res tostran Pirenejev, ni res onstran Pirenejev. Ni vseeno, ali migracije razlagata komunistični državi, kot sta bili Vzhodna Nemčija in Jugoslavija, ali države, ki begunce sprejemajo. Globalni dogovor o migracijah se nagiba k razumevanju, ki izvira iz držav,  iz katerih migranti odhajajo.

10.11.2018 08:54
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   migracije   emigrant   Slavko Fras   Marakeška deklaracija   Evropska unija   Nemčija   Angela Merkel

Evropska unija potrebuje svoj lasten pravilnik o migracijah. Ta pravilnik mora izhajati iz interesov držav oz. EU, kamor so migranti namenjeni.

V teh dneh - predvsem zmagovalci - praznujejo konec prve svetovne vojne (11. novembra 1918). Slovenci se konca vojne spominjamo z veseljem, čeprav so nas v njej postavili na napačno stran. Po tej vojni smo izgubili velik del svojega etničnega ozemlja, predvsem Trst, za katerega so mnogi upali, da ga bodo vrnili Slovencem po drugi svetovni vojni. Vojne proizvajajo begunce in izseljence/emigrante. Po koncu prve svetovne vojne so se mnogi Primorci preselili v Jugoslavijo, po drugi svetovni vojni so mnogi Jugoslovani bežali v Avstrijo, se izseljevali v Argentino, Ameriko, tudi v Italijo. Nekateri so se morali vrniti in so jih jugoslovanske oblasti pobile.

 

Nekdanji (in pokojni) urednik Dela Slavko Fras mi je nekoč - tega bo štirideset let - v nekem prispevku uporabljeno besedo izseljenec popravil v emigrant. Pojasnil mi je, da je za osebo, ki jo imenujem v svojem prispevku in ki naj bi bila sovražnik socializma in Jugoslavije, bolj primerna oznaka emigrant. Novinarska, seveda tudi interna partijska poročila so zaničevala emigrantske organizacije, emigrantske manifestacije in npr. emigrantsko literaturo; nasploh pa se je govorilo o sovražni emigraciji. Jugoslovanske oblasti, tajni agenti, diplomati, dopisniki … so se bojevali zoper slovensko emigracijo, ji podtikali različne škandale in celo atentate. Jugoslovanski (in slovenski) tajni agenti so, če je bilo potrebno, nekatere emigrante celo spravili s sveta. Slovenska organizacija, ki je bila pristojna za te stvari, se je imenovala Izseljenska matica, za katero je bilo znano, da je povezana s tajno politično policijo, torej z Udbo. Razlikovanje med dobrimi izseljenci in slabimi emigranti je bilo rezultat državne politike in udbovske miselnosti.

 

V teh dneh pred devetindvajsetimi leti so Nemci porušili Berlinski zid, ki je bil zgrajen leta 1961, da bi zajezili tok beguncev/izseljencev iz "Nemške demokratične (!) republike" v kapitalistično Zvezno republiko Nemčijo. Angela Merkel ni pobegnila iz Vzhoda na Zahod, ampak se je - v središče nemške politike - preselila, ko je prišlo do združitve leta 1990.

 

Ti dogodki in primeri predstavljajo dober model za razlago aktualnih migracij, beguncev, azilantov in povezanih pojavov. Beguncev in selitev, kolikor hočete. Zaenkrat nimamo dokončnega odgovora na vprašanje, zakaj je Angela Merkel povabila v Nemčijo milijon beguncev oz. izseljencev, gotovo pa je na njeno razmišljanje vplivala njena nemška izkušnja, predvsem politika Zahodne Nemčije, ki je po drugi svetovni vojni Nemce iz Vzhoda sprejemala z enako velikodušnostjo, kot je kraljevina SHS po prvi vojni sprejemala Slovence iz Primorske, ki si jo je bila prilastila Italija. Seveda je šlo v obeh primerih za združevanje članov istega naroda. Ni mogoče zanesljivo ugotoviti, koliko so na dobrodošlico Merklove vplivali evropski demografski problemi in vključevanje priseljencev v nemško gospodarstvo; delni odgovor pa je mogoče najti v kanclerkinem nasprotovanju sistemu "multikulti", ki se je razvil med turškimi priseljenci: Nemci spodbujajo integracijo priseljencev v večinsko nemško kulturo.

 

Naj bo tako ali drugače in naj Evropejci še tako omahujejo glede migrantov: gre za - pravilen ali napačen, večinoma pomanjkljiv - pogled Nemcev, Slovencev oz. Evropejcev. Vse, kar je bilo povedano, velja za ukrepe in dileme držav oz. narodov, ki so tarča priseljevanja. To niso pogledi fašistične Italije po prvi svetovni vojni ali komunistične Nemčije po drugi svetovni vojni, ampak pogledi zahodnih demokratičnih sistemov - po koncu hladne vojne.

 

Pred kratkim sta v slovenski javnosti zaokrožila dokument OZN z naslovom Globalni dogovor o migracijah in panična dilema: naj Slovenija "podpiše" Marakeško deklaracijo ali ne. Marakeška deklaracija je že podpisana in je nekaj drugega kot Globalni dogovor - Global Compact on Migrations, ki naj bi ga poleg ZDA zapuščale nekatere evropske države, kot so Avstrija, Češka, Hrvaška ali Madžarska. Kaj prinaša Globalni dogovor? Gre za 23 "ciljev varnega, urejenega in rednega preseljevanja":

 

"Potrebni so točni in urejeni podatki o istovetnosti migrantov in njihovih razlogih za beg oz. izselitev. Treba je nuditi in prilagajati poti preseljevanja. Omogočiti je treba pošteno in etično zaposlovanje, zavarovati pogoje za spodobno delo. Treba je ugotavljati in zmanjševati ranljivost pri migracijah. Reševati življenja in usklajevati napore v zvezi s pogrešanimi migranti. Okrepiti mednarodni odziv na tihotapljenje migrantov. Bojevati se proti trgovini z ljudmi, jo onemogočiti in izkoreniniti. Z mejami je treba upravljati na celovit, varen in koordiniran način. Okrepiti zanesljivost in predvidljivost pri migracijskih postopkih, pri ustreznem pregledovanju, ocenjevanju in napotitvah. Pridržanje sme biti le skrajno sredstvo, treba si je prizadevati za alternative. Povečati konzularno zaščito, pomoč in sodelovanje ves čas migracijskega cikla. Migrantom je treba omogočiti dostop do temeljnih storitev. Migrante in družbe usposobiti za popolno vključitev in družbeno kohezijo. Odpraviti je treba vse oblike diskriminacije in - da bi preoblikovali dojemanje migracij - uveljavljati na dejstvih utemeljeno javno razpravo. Investirati v razvoj znanja, omogočiti priznavanje kvalifikacij in sposobnosti. Ustvariti pogoje, da bodo migranti in diaspore najbolje prispevali k vzdržnemu razvoju vseh dežel. Uveljavljati hitrejši, varnejši in cenejši prenos nakazil, in spodbujati finančno vključevanje migrantov. Sodelovati pri omogočanju varne in dostojne vrnitve in ponovnega sprejema kot tudi vzdržne reintegracije. Postaviti mehanizme za prenos pravic glede socialnega zavarovanja in doseženih koristi. Okrepiti mednarodno sodelovanje in globalno partnerstvo za varno, urejeno in redno preseljevanje."

 

 

V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da dokument (ki v celoti obsega več kot trideset strani) ne razločuje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. V vsakem primeru se je treba zavedati, da je v Organizaciji združenih narodov več držav, ki migracije proizvajajo in manj takšnih, ki naj bi migrante sprejemale in reševale. Pri razlagi migracij se je treba spomniti znamenitega Pascalovega izreka: Kar je res tostran Pirenejev, ni res onstran Pirenejev. Ni vseeno, ali migracije razlagata komunistični državi, kot sta bili Vzhodna Nemčija in Jugoslavija, ali države, ki begunce sprejemajo. Globalni dogovor o migracijah se nagiba k razumevanju, ki izvira iz držav,  iz katerih migranti odhajajo. 

 

 

Ceterum censeo:

 

 

Evropska unija (navsezadnje podobno kot ZDA) potrebuje svoj lasten pravilnik o migracijah. Ta pravilnik mora izhajati iz interesov držav oz. EU, kamor so migranti namenjeni. Da države, od koder prihajajo, potrebujejo čim boljše deklaracije in dokumente, je tudi jasno, vendar njihovi interesi niso povsem identični z evropskimi (ali ameriškimi).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,330
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,179
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,800
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,664
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,625
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,098
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,155
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 788
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,574
10/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,828