Komentar

Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne

Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava narava umetnosti oziroma kakšno je njeno mesto v naravi? Kaj pomeni umetnost za naravnanost človeka v prirodi oziroma kakšen je biološki smisel umetnosti? Pred vami je moj odgovor.

11.11.2018 07:52
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   Tomislav Gotovac   Dan Adlešič   sintrop   kamnita materija   projekcija

Foto: fortnight.ideo.com

S pomočjo programirane laserske projekcije želi Dan Adlešič vtisniti energetsko kinetično sliko v spomin kamnite materije in šele posledično v možgane, v predel samospoznavanja in to mu tudi več kot uspe. 

Osrednja naloga umetnosti je, da v vsakem času izumi novo razvojno strategijo lastnih morfemov, skozi njih pa sproži estezije, estetske procese, ki se seštejejo v estetiki. Takšen bi bil moj odgovor na vaše vprašanje z univerzalistične pozicije. A to bi bilo preenostavno, brez zadržkov si upam obrniti kamero proti sebi in pred vami izoblikovati mojo izkustveno formulacijo umetnosti.

 

Moj starejši tovariš v umetnosti, Tomislav Gotovac, me je vedno, ko me je srečal, ironično vprašal: "Šta danas mislite vi, suprematni čovek, o umetnosti?" Navkljub njegovi ironičnosti sem kot človek brez humorja to vprašanje jemal kot kompliment, z vso resnostjo sem mu odgovarjal: "Na današnji dan je zame umetnost tisto, kar se začne, ko se revolucija konča!" Ko procesualno zagrabimo misel. Ta pa je vedno zapletena, zato je posledično tudi umetniško delo kompleksno, lepo pa je torej tisto, kar je misleče (Duchamp: "Ni dobre ali slabe umetnosti, je samo umetnost, ki je zelo blizu ali zelo oddaljena od resnice."). Proizvajati umetniško delo je proces, ki nas sili, da ga najprej premislimo, ga atraktorsko katalogiziramo in asociativno opremimo. Po retrogardistični stilni formaciji, po Neue Slowenische Kunst (1985-1992), sem skupaj z Dunjo Zupančič povezal koordinatne vesoljske znanosti z novoveško razvojno umetnostjo v lastno celoto, v sekularno morfološko postgravitacijsko umetnost, kateri se je kasneje pridružil Miha Turšič. Tega vsekakor nisem načrtoval, ko sem se vpisoval leta 1980 na umetniško akademijo. Zelo pomembno je, da smo po katerikoli revoluciji bodisi tehnološko ali družbeno pripravljeni na to, da vstopimo v njene energetske tokove, da na koncu "starega" poženemo proces "novega". Največji izum v umetnosti je in vedno bo - novo! Novi ljudje, novi materiali, novo izkustvo. (Vem, da veste, a rad bi vas spomnil, da pomeni v ruščini beseda umetnost - izkustvo). Umetnost je predvsem metodološko odkrivanje "novega". V nadaljevanju se vsi ostali na različne načine priključijo "novemu". Umetnost je bila v preteklih stoletjih in tisočletjih - "ustvarjanje novega". V prejšnjem stoletju se je umetnost iz ustvarjanja preobrazila - v "proizvodnjo novega". Bog ustvarja, mi, ljudje pa proizvajamo! Umetnost pa umre, ko nanjo pozabimo. To je za začetek to.

 

Joj, bralci, dovolite mi, da avtomatično izgovorim še eno lepo frazo o umetnosti: Umetnost je tisto, kar je onstran dobrega in zla. Naj vam poskusim odgovoriti na izhodiščno vprašanje še z biologistično logiko: Biologija je besedilo, polno znakov s skritim sporočilom. Predvsem nas obvešča o tem, na kateri točki razvoja smo. Sama stvarnost pa je vsekakor odvisna od naše paranoje, priroda pa od svoje zločinskosti. Seštejmo! Umetnost nima nič opraviti z naravo, ampak čisto nič. Konec odgovora.

 

 

***

 

Ko pred spanjem ugasnem luč v moji knjižnici, se mi v temi vedno znova in znova, že leta prikaže, prazaprav zasveti knjižica, ki je opremljena s florescentnimi platnicami. Med vsemi knjigami mi zasveti samo zato, da bi me spomnila, da živimo v nenehni pritajeni grožnji, ki bi lahko imela nekega dne apokaliptične razsežnosti. Njen naslov je Atomic. Ko jo odprem, vem, da se mi bo v njej prikazal velik naslov: Svetel tunel alkemije, temna luč znanosti!

 

Na začetku zastavljeno vprašanje mi je zelo olajšalo nalogo, da sem si z lahkoto odgovoril na vprašanje, ki sem si ga zastavil ob razstavi Sintrop, ki je nameščena v predstavitvenem prostoru Osmo/za na Tržaški 54: Kaj je to "potopljena projekcija"? Konec odgovarjanja, sedaj je pred vami komentar o razstavi mladega intermedisjkega umetnika Dana Adlešiča, katerega umetniško delo sem prvič videl šele pred kratkim, čeprav je prej že razstavljal, nazadnje v galeriji Aksioma, ki je v tem trenutku poleg galerije Kapelica eno od najvplivnješih razstavišč v mestu. Dan Adlešič je med drugim dobitnik mednarodne študentske nagrade Essel, izšolal pa se je na odlični ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), na oddelku za slednje. Na Akademiji se je specializiral za produktni dizajn, na postdiplomskemu študiju v Eindhovnu pa je diplomiral iz kontekstualnega dizjana.

 

Naj vam na začetku  generalnega referiranja povem, da ne bo udobnega prepoznavnaja in razumevanja njegove "potopljene projekcije", ki je zelo poseben primer umetniškega eksperimentiranja. Tako kratkotrajnega, a tako razsežnega vizualnega fenomena pač ne vidimo pogosto. S pomočjo programirane laserske projekcije želi Dan Adlešič vtisniti energetsko kinetično sliko - pozor! - v spomin kamnite materije in šele posledično v možgane, v predel samospoznavanja in to mu tudi več kot uspe. V projektirano materialnost (horizont) izriše kinetično geometrično formo (krog, točko in črto), ki jo posledično gledamo kot statičen spomin, zelen grafizem laserske projekcije.

 

Kot da bi v jami Altamira na steni gledali florescenten grafizem, umetnika, ki vam s pomočjo laserja vceplja energetski spomin na bodočo abstrakcijo. Dan Adlešič s pomočjo laserja svojo geometrično obliko izriše v "umetni kamen", ta pa ima sposobnost, da nekaj časa zadrži sliko, čeprav je laserska projekcija že nekaj časa izključena. Tako za nekaj sekund postane dobesedno spomin "umetnega kamna". Ravno "potopljena projekcija" je najglobji smisel Danovega umetniškega napora. Čeprav je umetnina utemeljena na fizikalnih zakonitostih, v svojem bistvu to ni umetnina, ki bi delovala na presečišču znanosti in umetnosti, kar je tako značilno za novejše umetniške prakse, temveč je to "umetnina paradigma". Paradigma našega sveta!

 

Poglejmo umetnino od blizu: Naslov razstave je izmišljena beseda sintrop, ki ima velik poetski potencial, istočasno pa nam z njo Adlešič namiguje, da globje pogledamo v besedo - sintropija. Beseda tedna: sintropija je naravna sposobnost številnih kompleksnih sistemov, da se spontano samoorganizirajo k vse višji stopnji notranje urejenosti.

 

Poglejmo postavitev še bliže: Sestavljena je iz projekcijske kapsule, v kateri se nahaja računalniška podpora, ki s pomočjo kinetičnih ogledal manipulira laser. Ta pa je tisti, ki projecira na "umetni kamen" geometrični izris. Drugi objekt postavitve je "umetni kamen", ki ga je umetnik izumil sam. Plastil ga je s pomočjo prozornega epoksija, v katerega je vnesel plast fosforja. "Umetni kamen" je tako postal horizont, nosilec "potopljene projekcije". Obožujem umetnine z avtentičnimi horizonti.

 

Fosfor. Fosfor.

 

Postavitvena potopitev je v primernem oblikoslovnem ravnovesju, ki poleg vsega vsebuje koreografirano mehaniko. Ta nas ves čas pripravlja na trenutek energetskega udara. Vse je podrejeno energetskemu udaru samo zato, da postane "potopitvena projekcija" zelo natančno razvidna. Le-ta manifestira idejo o minljivosti vsega; vse kar se rodi, vključno s soncem in ljudmi, umre; le vesolje ne! V ravnovesju med projekcijo in materialnostjo horizonta vizualizira vso našo pojavnost. Doživljanje celotnega vesolja se zgodi v nekaj sekundah. Mladi umetnik uspešno fokusira fizikalni fenomen samo zato, da ga preusmeri v estetski udar.

 

Naj še enkrat poskusim opisati situacijo za tiste, ki si še ne predstavljajo "potopljene projekcije"; podobna je fenomenu, kot ko bi gledali na TV-plazmi eno in isto vizualno zanko dlje časa, ko pa bi TV ugasnili, bi na zdaj izklopljenem ekranu videli sliko "loopa", njegov spomin.

 

Dan je začel svoje umetniške raziskave v jamah, v njihovi arhetipski temi, kot bi hotel govoriti o sinhronih vesoljih z drugega konca jamskega sistema. Naj vas spomnim, da imamo na našem ozemlju čez desettisoč različnih jam. Dan se sredi noči globoko spusti v svojo florescenčno knjigo!

 

Fosfor, fosfor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
7
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
2
13.06.2021 22:44
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
11
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
O neenakosti v zdravstvu: Kaj nam razkriva primerjava razmer glede Covid-19 med Indijo in Slovenijo?
7
24.05.2021 06:06
Mediji so zadnje čase polni dramatičnih poročil o razmerah v Indiji, kjer naj bi covid-19 zdravstveni sistem že skoraj spravil ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.842
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 980
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.182
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.275
05/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.476
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 780
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 696
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 559
09/
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
Borut Pahor
Ogledov: 1.216
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 569