Komentar

Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne

Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava narava umetnosti oziroma kakšno je njeno mesto v naravi? Kaj pomeni umetnost za naravnanost človeka v prirodi oziroma kakšen je biološki smisel umetnosti? Pred vami je moj odgovor.

11.11.2018 07:52
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   Tomislav Gotovac   Dan Adlešič   sintrop   kamnita materija   projekcija

Foto: fortnight.ideo.com

S pomočjo programirane laserske projekcije želi Dan Adlešič vtisniti energetsko kinetično sliko v spomin kamnite materije in šele posledično v možgane, v predel samospoznavanja in to mu tudi več kot uspe. 

Osrednja naloga umetnosti je, da v vsakem času izumi novo razvojno strategijo lastnih morfemov, skozi njih pa sproži estezije, estetske procese, ki se seštejejo v estetiki. Takšen bi bil moj odgovor na vaše vprašanje z univerzalistične pozicije. A to bi bilo preenostavno, brez zadržkov si upam obrniti kamero proti sebi in pred vami izoblikovati mojo izkustveno formulacijo umetnosti.

 

Moj starejši tovariš v umetnosti, Tomislav Gotovac, me je vedno, ko me je srečal, ironično vprašal: "Šta danas mislite vi, suprematni čovek, o umetnosti?" Navkljub njegovi ironičnosti sem kot človek brez humorja to vprašanje jemal kot kompliment, z vso resnostjo sem mu odgovarjal: "Na današnji dan je zame umetnost tisto, kar se začne, ko se revolucija konča!" Ko procesualno zagrabimo misel. Ta pa je vedno zapletena, zato je posledično tudi umetniško delo kompleksno, lepo pa je torej tisto, kar je misleče (Duchamp: "Ni dobre ali slabe umetnosti, je samo umetnost, ki je zelo blizu ali zelo oddaljena od resnice."). Proizvajati umetniško delo je proces, ki nas sili, da ga najprej premislimo, ga atraktorsko katalogiziramo in asociativno opremimo. Po retrogardistični stilni formaciji, po Neue Slowenische Kunst (1985-1992), sem skupaj z Dunjo Zupančič povezal koordinatne vesoljske znanosti z novoveško razvojno umetnostjo v lastno celoto, v sekularno morfološko postgravitacijsko umetnost, kateri se je kasneje pridružil Miha Turšič. Tega vsekakor nisem načrtoval, ko sem se vpisoval leta 1980 na umetniško akademijo. Zelo pomembno je, da smo po katerikoli revoluciji bodisi tehnološko ali družbeno pripravljeni na to, da vstopimo v njene energetske tokove, da na koncu "starega" poženemo proces "novega". Največji izum v umetnosti je in vedno bo - novo! Novi ljudje, novi materiali, novo izkustvo. (Vem, da veste, a rad bi vas spomnil, da pomeni v ruščini beseda umetnost - izkustvo). Umetnost je predvsem metodološko odkrivanje "novega". V nadaljevanju se vsi ostali na različne načine priključijo "novemu". Umetnost je bila v preteklih stoletjih in tisočletjih - "ustvarjanje novega". V prejšnjem stoletju se je umetnost iz ustvarjanja preobrazila - v "proizvodnjo novega". Bog ustvarja, mi, ljudje pa proizvajamo! Umetnost pa umre, ko nanjo pozabimo. To je za začetek to.

 

Joj, bralci, dovolite mi, da avtomatično izgovorim še eno lepo frazo o umetnosti: Umetnost je tisto, kar je onstran dobrega in zla. Naj vam poskusim odgovoriti na izhodiščno vprašanje še z biologistično logiko: Biologija je besedilo, polno znakov s skritim sporočilom. Predvsem nas obvešča o tem, na kateri točki razvoja smo. Sama stvarnost pa je vsekakor odvisna od naše paranoje, priroda pa od svoje zločinskosti. Seštejmo! Umetnost nima nič opraviti z naravo, ampak čisto nič. Konec odgovora.

 

 

***

 

Ko pred spanjem ugasnem luč v moji knjižnici, se mi v temi vedno znova in znova, že leta prikaže, prazaprav zasveti knjižica, ki je opremljena s florescentnimi platnicami. Med vsemi knjigami mi zasveti samo zato, da bi me spomnila, da živimo v nenehni pritajeni grožnji, ki bi lahko imela nekega dne apokaliptične razsežnosti. Njen naslov je Atomic. Ko jo odprem, vem, da se mi bo v njej prikazal velik naslov: Svetel tunel alkemije, temna luč znanosti!

 

Na začetku zastavljeno vprašanje mi je zelo olajšalo nalogo, da sem si z lahkoto odgovoril na vprašanje, ki sem si ga zastavil ob razstavi Sintrop, ki je nameščena v predstavitvenem prostoru Osmo/za na Tržaški 54: Kaj je to "potopljena projekcija"? Konec odgovarjanja, sedaj je pred vami komentar o razstavi mladega intermedisjkega umetnika Dana Adlešiča, katerega umetniško delo sem prvič videl šele pred kratkim, čeprav je prej že razstavljal, nazadnje v galeriji Aksioma, ki je v tem trenutku poleg galerije Kapelica eno od najvplivnješih razstavišč v mestu. Dan Adlešič je med drugim dobitnik mednarodne študentske nagrade Essel, izšolal pa se je na odlični ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), na oddelku za slednje. Na Akademiji se je specializiral za produktni dizajn, na postdiplomskemu študiju v Eindhovnu pa je diplomiral iz kontekstualnega dizjana.

 

Naj vam na začetku  generalnega referiranja povem, da ne bo udobnega prepoznavnaja in razumevanja njegove "potopljene projekcije", ki je zelo poseben primer umetniškega eksperimentiranja. Tako kratkotrajnega, a tako razsežnega vizualnega fenomena pač ne vidimo pogosto. S pomočjo programirane laserske projekcije želi Dan Adlešič vtisniti energetsko kinetično sliko - pozor! - v spomin kamnite materije in šele posledično v možgane, v predel samospoznavanja in to mu tudi več kot uspe. V projektirano materialnost (horizont) izriše kinetično geometrično formo (krog, točko in črto), ki jo posledično gledamo kot statičen spomin, zelen grafizem laserske projekcije.

 

Kot da bi v jami Altamira na steni gledali florescenten grafizem, umetnika, ki vam s pomočjo laserja vceplja energetski spomin na bodočo abstrakcijo. Dan Adlešič s pomočjo laserja svojo geometrično obliko izriše v "umetni kamen", ta pa ima sposobnost, da nekaj časa zadrži sliko, čeprav je laserska projekcija že nekaj časa izključena. Tako za nekaj sekund postane dobesedno spomin "umetnega kamna". Ravno "potopljena projekcija" je najglobji smisel Danovega umetniškega napora. Čeprav je umetnina utemeljena na fizikalnih zakonitostih, v svojem bistvu to ni umetnina, ki bi delovala na presečišču znanosti in umetnosti, kar je tako značilno za novejše umetniške prakse, temveč je to "umetnina paradigma". Paradigma našega sveta!

 

Poglejmo umetnino od blizu: Naslov razstave je izmišljena beseda sintrop, ki ima velik poetski potencial, istočasno pa nam z njo Adlešič namiguje, da globje pogledamo v besedo - sintropija. Beseda tedna: sintropija je naravna sposobnost številnih kompleksnih sistemov, da se spontano samoorganizirajo k vse višji stopnji notranje urejenosti.

 

Poglejmo postavitev še bliže: Sestavljena je iz projekcijske kapsule, v kateri se nahaja računalniška podpora, ki s pomočjo kinetičnih ogledal manipulira laser. Ta pa je tisti, ki projecira na "umetni kamen" geometrični izris. Drugi objekt postavitve je "umetni kamen", ki ga je umetnik izumil sam. Plastil ga je s pomočjo prozornega epoksija, v katerega je vnesel plast fosforja. "Umetni kamen" je tako postal horizont, nosilec "potopljene projekcije". Obožujem umetnine z avtentičnimi horizonti.

 

Fosfor. Fosfor.

 

Postavitvena potopitev je v primernem oblikoslovnem ravnovesju, ki poleg vsega vsebuje koreografirano mehaniko. Ta nas ves čas pripravlja na trenutek energetskega udara. Vse je podrejeno energetskemu udaru samo zato, da postane "potopitvena projekcija" zelo natančno razvidna. Le-ta manifestira idejo o minljivosti vsega; vse kar se rodi, vključno s soncem in ljudmi, umre; le vesolje ne! V ravnovesju med projekcijo in materialnostjo horizonta vizualizira vso našo pojavnost. Doživljanje celotnega vesolja se zgodi v nekaj sekundah. Mladi umetnik uspešno fokusira fizikalni fenomen samo zato, da ga preusmeri v estetski udar.

 

Naj še enkrat poskusim opisati situacijo za tiste, ki si še ne predstavljajo "potopljene projekcije"; podobna je fenomenu, kot ko bi gledali na TV-plazmi eno in isto vizualno zanko dlje časa, ko pa bi TV ugasnili, bi na zdaj izklopljenem ekranu videli sliko "loopa", njegov spomin.

 

Dan je začel svoje umetniške raziskave v jamah, v njihovi arhetipski temi, kot bi hotel govoriti o sinhronih vesoljih z drugega konca jamskega sistema. Naj vas spomnim, da imamo na našem ozemlju čez desettisoč različnih jam. Dan se sredi noči globoko spusti v svojo florescenčno knjigo!

 

Fosfor, fosfor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
4
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
7
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
4
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,160
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,931
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,162
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,240
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,357
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,241
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,923
08/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,177
09/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 966
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,072