Komentar

Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega vsakdana, je tu še umetnost, ki reflektira to puščobnost do te mere, da drami iz otopelosti, da provocira, da vznemirja, da ljudi meče iz udobnih foteljev in jih napeljuje k razmišljanju, da njihova eksistenca nikakor ni nekaj samoumevnega, in tako umetnost običajno imenujemo avantgardna umetnost. 

13.11.2018 00:57
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   avatgardna umetnost   umetnost   avantgarda   IGNOR   OHO   Peter Bürger

Avantgardna umetnost ni le historični pojem za moderno umetnost, ampak je vsaka umetnost, ki poskuša napeljati na družbeno dejanje, usmerjeno k spreminjanju družbe.

V današnjih časih - in vprašanje je, če je bilo kdaj drugače -, ko se za umetnost ne najde ne denarja ne časa, pač po logiki "čas je denar", ki jo kot večno mantro ponavljajo apologeti realne ekonomije, utemeljene na preživetvenih strategijah, kot edinega smotra našega prebivanja na tem planetu, namesto da bi ugotovili, da za preživetje ni pomembna samo ekonomija, ampak predvsem naša sposobnost, da sami kreiramo (svojo) realnost, pa ne zato, da bi ji ubežali, ampak predvsem zato, da ne umremo od realnosti, kot bi rekel Nietzsche, kot nam jo narekujejo surove materialne okoliščine, na katere običajno nimamo nobenega vpliva, v takšnih, umetnosti izrazito nenaklonjenih časih torej, je nujno potrebno prevrednotiti pojem umetnosti in ugotoviti, kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi.

 

Ni jih malo, ki bi samo zamahnili z roko, češ da je umetnost samo neobvezno razvedrilo po napornem delovniku, in dejansko, če pogledamo realno sliko finančnih zmožnosti povprečnega slovenskega delavca, gre takšno prepričanje z roko v roki s krutim dejstvom, da si ta spremljanje umetnosti - tako finančno kot časovno - vedno težje privošči. Pa vendar za doživetje resnične umetnosti ni potrebno, da sežemo globoko v denarnico, da bi se lahko odpravili na kak drag koncert ali predstavo; zadostuje že, da se sprehodimo po ulici ali zaidemo v kak lokal, kjer naletimo na odlične umetnike, glasbenike, pesnike, plesalce, igralce, ki bodo svojo umetnost izvajali zastonj, pač iz gole potrebe po umetniškem izražanju, ki prav tako, poleg fizičnega preživetja, sodi med primarne človeške potrebe.

 

Glavni problem torej ni v tem, da si umetnosti ne moremo tako ali drugače privoščiti, ampak v tem, da je umetnost še vse kaj drugega, mnogo bolj bistvenega kot neobvezno, prijetno in sproščujoče preživljanje prostega časa, ki ga je resnici na ljubo vedno manj.

 

 

 

 

Kaj je torej umetnost, ima umetnost moč, da spreminja svet, je umetnost lahko oziroma ali mora biti nevarna za obstoječi družbeni red? To so vprašanja, ki presegajo neprestana sklicevanja na golo preživetveno mantro in nam odstirajo globlji smisel naše eksistence, ki ga ni tako enostavno opredeliti. Umetnost že od nekdaj reflektira stvarnost, v kateri nastaja, in ker ta stvarnost ni vedno lepa, tudi umetnost ni tukaj zato, da jo olepšuje, ampak predvsem zato, da pokaže tudi njeno temno, neprivlačno, marsikdaj namerno spregledano in potlačeno plat.

 

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega vsakdana, je tu še umetnost, ki reflektira to puščobnost do te mere, da drami iz otopelosti, da provocira, da vznemirja, da ljudi meče iz udobnih foteljev in jih napeljuje k razmišljanju, da njihova eksistenca nikakor ni nekaj samoumevnega, in tako umetnost običajno imenujemo avantgardna umetnost.

 

Peter Bürger, slavni teoretik avantgardne umetnosti, je to označil kot "napad na institucijo avtonomne umetnosti, kot obstaja v meščanski družbi, ter kot sredstvo za doseganje družbene spremembe s ponovno navezavo umetnosti na živo družbo". Avantgardna umetnost torej ni samo historični pojem za moderno umetnost, ki je začela nastajati v 19. stoletju, ampak je vsaka umetnost, ki poskuša po Bürgerju "napeljati na družbeno dejanje, usmerjeno k spreminjanju družbe". Tudi sam izraz avantgarda je od sredine devetnajstega stoletja služil kot oznaka za vsako "radikalno ali napredno dejavnost", ne samo na umetniških, pač pa na vseh družbenih področjih. Pri tem seveda ne mislimo samo na spremembe v mišljenju, torej ideološke spremembe, temveč tudi na tehnološke izboljšave in inovacije, ki so na primer v slikarstvu, pa tudi v literaturi, glasbi, plesu, arhitekturi in drugih umetniških panogah pomenile določen preboj oziroma odklon od ustaljenih in splošno sprejetih oblik izražanja.

 

V Sloveniji poznamo veliko umetniških skupin, ki so spreminjale našo ustaljeno percepcijo o umetnosti, med njimi naj omenim samo dve morda najbolj legendarni iz šestdesetih oziroma sedemdesetih let minulega stoletja, to sta skupini OHO in Pupilija Ferkverk. Kljub različnim umetniškim področjem, katerim sta pripadali, prva je izhajala iz likovne, druga pa iz gledališke sfere, je obema skupno to, da sta radikalno zaznamovali sodobno umetniško sceno in da bi bila brez njiju naša percepcija umetnosti veliko bolj omejena. Zaradi omejenosti prostora tokrat ne moremo podrobneje spregovoriti o dosežkih in pomenu obeh skupin, pač pa se bomo namesto tega osredotočili na podobno skupino, ki izvorno izhaja iz pesniškega sveta, da bi se postopoma razširila v originalni multimedijski umetniški projekt, h kateremu se postopoma priključujejo razni umetniki iz različnih umetniških panog, da bi na svojih nastopih, ki praviloma potekajo vsako zadnjo sredo v mesecu v klubu Gromka na Metelkovi, in to že tretje leto, ustvarili edinstveno simbiozo med peto in recitirano besedo, vrhunsko avtorsko glasbo, igralskimi in plesnimi vložki, performansi in happeningi ter drugimi načini umetniškega izražanja.

 

Skupina, ki je, kot rečeno, v izhodišču nastala kot samostojni pesniški festival, se imenuje IGNOR in definitivno nadaljuje tradicijo avantgardne umetnosti v vseh njenih pomenih: kot inovacija in agitacija k družbenim spremembam, seveda ne kot ideološka agitacija, ampak kot odprt koncept, v katerega se lahko vključijo vsi vrhunski umetniki, in tudi se, saj jih je z vsakim nastopom več, v neponovljiv vsakokratni dogodek, ki po mojem mnenju izraža tisto, čemur po navadi rečemo živa umetnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,816
02/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,132
03/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,702
04/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,066
05/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,548
06/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 984
07/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 996
08/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 683
09/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,038
10/
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
Miha Burger
Ogledov: 894