Komentar

Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega vsakdana, je tu še umetnost, ki reflektira to puščobnost do te mere, da drami iz otopelosti, da provocira, da vznemirja, da ljudi meče iz udobnih foteljev in jih napeljuje k razmišljanju, da njihova eksistenca nikakor ni nekaj samoumevnega, in tako umetnost običajno imenujemo avantgardna umetnost. 

13.11.2018 00:57
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   avatgardna umetnost   umetnost   avantgarda   IGNOR   OHO   Peter Bürger

Avantgardna umetnost ni le historični pojem za moderno umetnost, ampak je vsaka umetnost, ki poskuša napeljati na družbeno dejanje, usmerjeno k spreminjanju družbe.

V današnjih časih - in vprašanje je, če je bilo kdaj drugače -, ko se za umetnost ne najde ne denarja ne časa, pač po logiki "čas je denar", ki jo kot večno mantro ponavljajo apologeti realne ekonomije, utemeljene na preživetvenih strategijah, kot edinega smotra našega prebivanja na tem planetu, namesto da bi ugotovili, da za preživetje ni pomembna samo ekonomija, ampak predvsem naša sposobnost, da sami kreiramo (svojo) realnost, pa ne zato, da bi ji ubežali, ampak predvsem zato, da ne umremo od realnosti, kot bi rekel Nietzsche, kot nam jo narekujejo surove materialne okoliščine, na katere običajno nimamo nobenega vpliva, v takšnih, umetnosti izrazito nenaklonjenih časih torej, je nujno potrebno prevrednotiti pojem umetnosti in ugotoviti, kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi.

 

Ni jih malo, ki bi samo zamahnili z roko, češ da je umetnost samo neobvezno razvedrilo po napornem delovniku, in dejansko, če pogledamo realno sliko finančnih zmožnosti povprečnega slovenskega delavca, gre takšno prepričanje z roko v roki s krutim dejstvom, da si ta spremljanje umetnosti - tako finančno kot časovno - vedno težje privošči. Pa vendar za doživetje resnične umetnosti ni potrebno, da sežemo globoko v denarnico, da bi se lahko odpravili na kak drag koncert ali predstavo; zadostuje že, da se sprehodimo po ulici ali zaidemo v kak lokal, kjer naletimo na odlične umetnike, glasbenike, pesnike, plesalce, igralce, ki bodo svojo umetnost izvajali zastonj, pač iz gole potrebe po umetniškem izražanju, ki prav tako, poleg fizičnega preživetja, sodi med primarne človeške potrebe.

 

Glavni problem torej ni v tem, da si umetnosti ne moremo tako ali drugače privoščiti, ampak v tem, da je umetnost še vse kaj drugega, mnogo bolj bistvenega kot neobvezno, prijetno in sproščujoče preživljanje prostega časa, ki ga je resnici na ljubo vedno manj.

 

 

 

 

Kaj je torej umetnost, ima umetnost moč, da spreminja svet, je umetnost lahko oziroma ali mora biti nevarna za obstoječi družbeni red? To so vprašanja, ki presegajo neprestana sklicevanja na golo preživetveno mantro in nam odstirajo globlji smisel naše eksistence, ki ga ni tako enostavno opredeliti. Umetnost že od nekdaj reflektira stvarnost, v kateri nastaja, in ker ta stvarnost ni vedno lepa, tudi umetnost ni tukaj zato, da jo olepšuje, ampak predvsem zato, da pokaže tudi njeno temno, neprivlačno, marsikdaj namerno spregledano in potlačeno plat.

 

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega vsakdana, je tu še umetnost, ki reflektira to puščobnost do te mere, da drami iz otopelosti, da provocira, da vznemirja, da ljudi meče iz udobnih foteljev in jih napeljuje k razmišljanju, da njihova eksistenca nikakor ni nekaj samoumevnega, in tako umetnost običajno imenujemo avantgardna umetnost.

 

Peter Bürger, slavni teoretik avantgardne umetnosti, je to označil kot "napad na institucijo avtonomne umetnosti, kot obstaja v meščanski družbi, ter kot sredstvo za doseganje družbene spremembe s ponovno navezavo umetnosti na živo družbo". Avantgardna umetnost torej ni samo historični pojem za moderno umetnost, ki je začela nastajati v 19. stoletju, ampak je vsaka umetnost, ki poskuša po Bürgerju "napeljati na družbeno dejanje, usmerjeno k spreminjanju družbe". Tudi sam izraz avantgarda je od sredine devetnajstega stoletja služil kot oznaka za vsako "radikalno ali napredno dejavnost", ne samo na umetniških, pač pa na vseh družbenih področjih. Pri tem seveda ne mislimo samo na spremembe v mišljenju, torej ideološke spremembe, temveč tudi na tehnološke izboljšave in inovacije, ki so na primer v slikarstvu, pa tudi v literaturi, glasbi, plesu, arhitekturi in drugih umetniških panogah pomenile določen preboj oziroma odklon od ustaljenih in splošno sprejetih oblik izražanja.

 

V Sloveniji poznamo veliko umetniških skupin, ki so spreminjale našo ustaljeno percepcijo o umetnosti, med njimi naj omenim samo dve morda najbolj legendarni iz šestdesetih oziroma sedemdesetih let minulega stoletja, to sta skupini OHO in Pupilija Ferkverk. Kljub različnim umetniškim področjem, katerim sta pripadali, prva je izhajala iz likovne, druga pa iz gledališke sfere, je obema skupno to, da sta radikalno zaznamovali sodobno umetniško sceno in da bi bila brez njiju naša percepcija umetnosti veliko bolj omejena. Zaradi omejenosti prostora tokrat ne moremo podrobneje spregovoriti o dosežkih in pomenu obeh skupin, pač pa se bomo namesto tega osredotočili na podobno skupino, ki izvorno izhaja iz pesniškega sveta, da bi se postopoma razširila v originalni multimedijski umetniški projekt, h kateremu se postopoma priključujejo razni umetniki iz različnih umetniških panog, da bi na svojih nastopih, ki praviloma potekajo vsako zadnjo sredo v mesecu v klubu Gromka na Metelkovi, in to že tretje leto, ustvarili edinstveno simbiozo med peto in recitirano besedo, vrhunsko avtorsko glasbo, igralskimi in plesnimi vložki, performansi in happeningi ter drugimi načini umetniškega izražanja.

 

Skupina, ki je, kot rečeno, v izhodišču nastala kot samostojni pesniški festival, se imenuje IGNOR in definitivno nadaljuje tradicijo avantgardne umetnosti v vseh njenih pomenih: kot inovacija in agitacija k družbenim spremembam, seveda ne kot ideološka agitacija, ampak kot odprt koncept, v katerega se lahko vključijo vsi vrhunski umetniki, in tudi se, saj jih je z vsakim nastopom več, v neponovljiv vsakokratni dogodek, ki po mojem mnenju izraža tisto, čemur po navadi rečemo živa umetnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
22
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
8
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,753
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,881
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,536
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,329
05/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,473
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,142
07/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,269
08/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 845
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 941
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,830