Komentar

Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega vsakdana, je tu še umetnost, ki reflektira to puščobnost do te mere, da drami iz otopelosti, da provocira, da vznemirja, da ljudi meče iz udobnih foteljev in jih napeljuje k razmišljanju, da njihova eksistenca nikakor ni nekaj samoumevnega, in tako umetnost običajno imenujemo avantgardna umetnost. 

13.11.2018 00:57
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   avatgardna umetnost   umetnost   avantgarda   IGNOR   OHO   Peter Bürger

Avantgardna umetnost ni le historični pojem za moderno umetnost, ampak je vsaka umetnost, ki poskuša napeljati na družbeno dejanje, usmerjeno k spreminjanju družbe.

V današnjih časih - in vprašanje je, če je bilo kdaj drugače -, ko se za umetnost ne najde ne denarja ne časa, pač po logiki "čas je denar", ki jo kot večno mantro ponavljajo apologeti realne ekonomije, utemeljene na preživetvenih strategijah, kot edinega smotra našega prebivanja na tem planetu, namesto da bi ugotovili, da za preživetje ni pomembna samo ekonomija, ampak predvsem naša sposobnost, da sami kreiramo (svojo) realnost, pa ne zato, da bi ji ubežali, ampak predvsem zato, da ne umremo od realnosti, kot bi rekel Nietzsche, kot nam jo narekujejo surove materialne okoliščine, na katere običajno nimamo nobenega vpliva, v takšnih, umetnosti izrazito nenaklonjenih časih torej, je nujno potrebno prevrednotiti pojem umetnosti in ugotoviti, kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi.

 

Ni jih malo, ki bi samo zamahnili z roko, češ da je umetnost samo neobvezno razvedrilo po napornem delovniku, in dejansko, če pogledamo realno sliko finančnih zmožnosti povprečnega slovenskega delavca, gre takšno prepričanje z roko v roki s krutim dejstvom, da si ta spremljanje umetnosti - tako finančno kot časovno - vedno težje privošči. Pa vendar za doživetje resnične umetnosti ni potrebno, da sežemo globoko v denarnico, da bi se lahko odpravili na kak drag koncert ali predstavo; zadostuje že, da se sprehodimo po ulici ali zaidemo v kak lokal, kjer naletimo na odlične umetnike, glasbenike, pesnike, plesalce, igralce, ki bodo svojo umetnost izvajali zastonj, pač iz gole potrebe po umetniškem izražanju, ki prav tako, poleg fizičnega preživetja, sodi med primarne človeške potrebe.

 

Glavni problem torej ni v tem, da si umetnosti ne moremo tako ali drugače privoščiti, ampak v tem, da je umetnost še vse kaj drugega, mnogo bolj bistvenega kot neobvezno, prijetno in sproščujoče preživljanje prostega časa, ki ga je resnici na ljubo vedno manj.

 

 

 

 

Kaj je torej umetnost, ima umetnost moč, da spreminja svet, je umetnost lahko oziroma ali mora biti nevarna za obstoječi družbeni red? To so vprašanja, ki presegajo neprestana sklicevanja na golo preživetveno mantro in nam odstirajo globlji smisel naše eksistence, ki ga ni tako enostavno opredeliti. Umetnost že od nekdaj reflektira stvarnost, v kateri nastaja, in ker ta stvarnost ni vedno lepa, tudi umetnost ni tukaj zato, da jo olepšuje, ampak predvsem zato, da pokaže tudi njeno temno, neprivlačno, marsikdaj namerno spregledano in potlačeno plat.

 

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega vsakdana, je tu še umetnost, ki reflektira to puščobnost do te mere, da drami iz otopelosti, da provocira, da vznemirja, da ljudi meče iz udobnih foteljev in jih napeljuje k razmišljanju, da njihova eksistenca nikakor ni nekaj samoumevnega, in tako umetnost običajno imenujemo avantgardna umetnost.

 

Peter Bürger, slavni teoretik avantgardne umetnosti, je to označil kot "napad na institucijo avtonomne umetnosti, kot obstaja v meščanski družbi, ter kot sredstvo za doseganje družbene spremembe s ponovno navezavo umetnosti na živo družbo". Avantgardna umetnost torej ni samo historični pojem za moderno umetnost, ki je začela nastajati v 19. stoletju, ampak je vsaka umetnost, ki poskuša po Bürgerju "napeljati na družbeno dejanje, usmerjeno k spreminjanju družbe". Tudi sam izraz avantgarda je od sredine devetnajstega stoletja služil kot oznaka za vsako "radikalno ali napredno dejavnost", ne samo na umetniških, pač pa na vseh družbenih področjih. Pri tem seveda ne mislimo samo na spremembe v mišljenju, torej ideološke spremembe, temveč tudi na tehnološke izboljšave in inovacije, ki so na primer v slikarstvu, pa tudi v literaturi, glasbi, plesu, arhitekturi in drugih umetniških panogah pomenile določen preboj oziroma odklon od ustaljenih in splošno sprejetih oblik izražanja.

 

V Sloveniji poznamo veliko umetniških skupin, ki so spreminjale našo ustaljeno percepcijo o umetnosti, med njimi naj omenim samo dve morda najbolj legendarni iz šestdesetih oziroma sedemdesetih let minulega stoletja, to sta skupini OHO in Pupilija Ferkverk. Kljub različnim umetniškim področjem, katerim sta pripadali, prva je izhajala iz likovne, druga pa iz gledališke sfere, je obema skupno to, da sta radikalno zaznamovali sodobno umetniško sceno in da bi bila brez njiju naša percepcija umetnosti veliko bolj omejena. Zaradi omejenosti prostora tokrat ne moremo podrobneje spregovoriti o dosežkih in pomenu obeh skupin, pač pa se bomo namesto tega osredotočili na podobno skupino, ki izvorno izhaja iz pesniškega sveta, da bi se postopoma razširila v originalni multimedijski umetniški projekt, h kateremu se postopoma priključujejo razni umetniki iz različnih umetniških panog, da bi na svojih nastopih, ki praviloma potekajo vsako zadnjo sredo v mesecu v klubu Gromka na Metelkovi, in to že tretje leto, ustvarili edinstveno simbiozo med peto in recitirano besedo, vrhunsko avtorsko glasbo, igralskimi in plesnimi vložki, performansi in happeningi ter drugimi načini umetniškega izražanja.

 

Skupina, ki je, kot rečeno, v izhodišču nastala kot samostojni pesniški festival, se imenuje IGNOR in definitivno nadaljuje tradicijo avantgardne umetnosti v vseh njenih pomenih: kot inovacija in agitacija k družbenim spremembam, seveda ne kot ideološka agitacija, ampak kot odprt koncept, v katerega se lahko vključijo vsi vrhunski umetniki, in tudi se, saj jih je z vsakim nastopom več, v neponovljiv vsakokratni dogodek, ki po mojem mnenju izraža tisto, čemur po navadi rečemo živa umetnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
15
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
5 let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 20:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
37
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,303
02/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,971
03/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,393
04/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,133
05/
5 let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,624
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,316
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,269
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,668
09/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,005
10/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,515