Letno evropsko srečanje Trilaterale bo v Ljubljani potekalo med 16. in 18. novembrom, prišla pa naj bi vsaj polovica članov, ki jih je trenutno 390 (seznam udeležencev objavljamo tukaj). Po 45 letih delovanja je ta organizacija dobila nekoliko misteriozen pridih, za kar so zaslužni predvsem pristaši teorije zarote, saj so trdno prepričani, da gre za napol tajno druščino najvplivnejših ljudi na tem planetu, nekakšnih svetovnih stricev iz ozadja, če parafraziramo že ponarodelo slovensko tranzicijsko mantro. Toda v resnici gre za relativno javno združenje, ki se ne more primerjati s prostozidarji ali Bilderbergi. Trilateralna komisija ali The Trilateral Commission, kot se formalno imenuje, je nevladna in nestrankarska debatna skupina, think-tank pravzaprav, ki jo je poleti 1973 ustanovil milijarder David Rockefeller, da bi okrepil medsebojno sodelovanje med t.i. razvitim zahodnim svetom, torej Severno Ameriko, Zahodno Evropo in Japonsko. Prav v Tokiu je bilo tudi prvo zasedanje Trilaterale. Po letu 1978 se članstvo sestane enkrat letno na nekakšnem globalnem zasedanju, medtem ko ima vsaka od treh "vej" svoje letno srečanje. Letošnje evropsko srečanje bo v Ljubljani.

Kdo in kaj stoji za Trilateralo

Poleg iniciatorja Davida Rockefellerja, ki je v 101. letu umrl marca lani, so pri nastanku Trilaterale sodelovali Zbiegniew Brzezinski, svetovalec za nacionalno varnost pri predsedniku Carterju (1977-1981) in profesor na Univerzi Columbia, Edwin Reischauer, profesor na Harvardu in nekdanji ambasador ZDA na Japonskem, George S. Franklin, izvršni direktor newyorškega Sveta za mednarodne odnose, Max Kohnstamm, Robert R. Bowie, Marshall Hornblower, Tadashi Yamamoto, William Scranton, Alan Greenspan in Paul Volcker.

Ob Davidu Rockefellerju je bil Carterjev svetovalec za nacionalno varnost Zbiegniew Brzezinski eden izmed ključnih ustanovnih članov Trilateralne komisije.

Zaradi kritik, ki jih je bila deležna ta organizacija - svoj del "krivde" nosi tudi Noam Chomsky, ki je Trilaterali očital nedemokratičnost - in ki so se jim kasneje pridružile še govorice o zarotniški naravi, je Trilateralna komisija bolj kot think-tank začela dobivati sloves nekakšne napol tajne svetovne bratovščine pomembnežev, milijarderjev in vplivnežev. Toda kot to velja za vse teorije zarote, je šlo tudi tu predvsem za pretiravanje in pomanjkljivo informiranje. Leta 2001 so se pojavile celo bolne ideje, češ da je Trilaterala tista, ki stoji za napadi 11. septembra, kajti skrivni cilj te organizacije naj bi bil nastanek t.i. novega svetovnega reda (New World Order). V domišljiji, kdo oziroma kaj se dejansko skriva za Trilateralo, izstopajo zlasti skrajno desničarski avtorji, denimo razvpiti Alex Jones. Med pogostimi tezami, povezanimi s Trilateralo, je kajpak tudi tista, ki pravi, da gre za židovsko zaroto. Mimigrede, strokovnjaki iz krogov ljubiteljev teorije zarote so uspeli tudi dešifrirati logitip Trilaterale: njem so propoznali Luciferjevo število 666 ...

Pravila, po katerih deluje Trilaterala, prepovedujejo članstvo posameznikom, ki opravljajo kakršne koli javne (politične) funkcije. Organizacijska shema je takšna, da organizacijo hkrati vodijo trije sopredsedujoči, trenutno so to Joseph S. Nye kot vodja severnoameriške sekcije, Jean-Claude Trichet evropske in Yasuchika Hasegawa japonske. Podobno kot druge takšne mednarodne nevladne organizacije in think-tanki tudi Trilaterala deluje precej javno, saj njeni člani ne skrivajo članstva v njej. Člani pa so nekdanji politiki in javni funkcionarji, poslovneži, bogataši, pa tudi umetniki, intelektualci, akademiki, filantropi in perspektivni mladi posamezniki. Evropski član predsedstva Trilaterale je trenutno nekdanji guverner Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet.

O čem bodo govorili v Ljubljani

Člani se srečujejo enkrat letno - naslednje evropsko srečanje bo prihodnje leto novembra v Stockholmu, svetovno pa junija 2019 v Parizu - in nekaj dni razpravljajo o aktualnih problemih in izzivih časa. V ljubljanskem Grand Hotelu Union bodo ta konec tedna govorili o ekonomski prihodnosti Evrope v luči desetletnice propada globalnega finančnega podjetja Lehman Brothers, kar je privedlo do ene najhujših gospodarskih kriz v zadnjem stoletju, kot tudi o prihodnosti Evrope, migrantski krizi, čezmejnem sodelovanju, ki je zastalo zaradi strahu pred morebitnimi globalnimi trgovinskimi vojnami.

Evropsko sekcijo Trilaterale vodi upokojeni bankir in nekdanji šef ECB Jean-Claude Trichet.

Slovenski član Trilaterale je od leta 2017 Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, ki je nasledil Marka Voljča, nekdanjega predsednika uprave NLB. Voljč je bil član skoraj dvajset let, poleg Bobinca pa mu je uspelo v Trilateralo pripeljati - kot štipendista programa Davida Rockefellerja - še dva Slovenca, in sicer Žigo Vavpotiča (Outfit7) in Marka Borisa Andrijaniča (Uber).

Šarec in Pahor ne bosta manjkala

Po slovesni otvoritvi zasedanja, ki bo danes ob 17. uri - kot govorniki bodo nastopili Jean-Claude Trichet, Franjo Bobinac in predsednik vlade Marjan Šarec -, se bo začel uradni program, in sicer okrogla miza z naslovom Ali liberalna demokracija lahko preživi v času političnih pretresov?, kjer bo imel uvodni govor nekdanji estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves, moderator pa bo Igor E. Bergant. Udeležence zasedanja bo zvečer v predsedniški palači sprejel tudi Borut Pahor, sprejemu pa bo sledila večerja (buffet dinner).

V soboto bo Trilaterala zjutraj razpravljala o Evropi ene, dveh ali nizke hitrosti. Pogovor bo vodil Trichet, nastopili pa bodo Mario Monti (bivši italijanski premier), Alain Juppe (bivši francoski premier), Jose Manuel Barroso (bivši predsednik Evropske komisije) in Janez Janša (bivši slovenski premier). Ob kosilu se bo odvil pogovor z naslovom Bo demokracija preživela?, na njem pa bo zvezdniški gost Jordan Peterson, profesor psihologije na Univerzi v Torontu. Z njim se bo pogovarjal Bo Lidegaard, urednik danskega časnika Politiken.

Popoldne bodo na vrsti razprave na temo trgovinske vojne, Turčije in odnosov med ZDA in Evropo. Sploh ta zadnja (America First, Europe Alone?) bo bogata z razpravljalci, saj bodo na njej nastopili Jaap de Hoop Scheffer (generalni sekretar zveze NATO v letih 2004-2009), Wolfgang Ischinger (predsedujoči Varnostne konference v Münchnu) in John Kerr of Kinlochard (član britanske lordske zbornice).

V nedeljo bo najprej razprava o digitalni transformaciji Evrope, temu bo sledila debata o evropski ekonomiji, ki je razpeta med tradicijo in tehnološko revolucijo, za zaključek kosila pa bo tekel še pogovor o geopolitiki in nogometu, kjer bo gost - uganili ste - Aleksander Čeferin, aktualni in bodoči predsednik Evropske nogometne zveze, z njim pa se bo pogovarjala Marta Kos, slovenska veleposlanica v Švici. Slovenski "prispevek" k konferenci bo bržkone že zaradi naštetih imen upravičil gnev pristašev teorije zarote, ki bodo v vsem skupaj videli tudi obris slovenskih botrov iz ozadja. A to je že druga zgodba ...