Komentar

Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja

Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica Evrope. Nato pa decembra nastopi mrk, ki traja vse tja do naslednjega novembra. V Ljubljani poznamo samo en umetnški vrhunec leta, v resnih prestolnicah so najmanj trije. V tej množici novembrskih odličnosti je bilo kar nekaj izvrstnih dogodkov, ki so me pretresli in na novo osmislili.

18.11.2018 09:16
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Saša Spačal   Intrafluks   narava   umetnost   vdih   izdih   Jose Manuel Barroso   Jani Pirnat   Vinko Globokar

Fotografije: Flickr in Miha Godec

Saša Spačal s svojo umetnino dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo.

Pred vami imam namen komentirati kompleksno umetnino Saše Spačal in kuratorja Janija Pirnata, ki nosi skrivni naslov Intrafluks. Za razliko od prejšnjega tedna, ko sem reflektiral laserski grafit mladega Dana Adlešiča, bom danes premišljeval umetnino umetnice "srednje" generacije, Saše Spačal. Njen vstop v umetniško mrežo Ljubljane ima neobičajno zaporedje, drugačno kot ga ima v našem mestu akademska "likovna" kariera. Saša Spačal je vstopila v umetnost prek humanističnega izobraževanja, prek raziskovanja in odgovornega eksperimentiranja. Pomemben vpliv na njeno formativno logiko je imelo zagotvo njeno bivanje na Japonskem. Z umetnostjo se poklicno ukvarja  šele osem let, kar je le nekaj let več kot Dan Adlešič. V tem času je proizvedla cel niz izvrstnih umetniških materializacij, ki sem jih kot njen sodobnik spremljal na različnih predstavitvenih ploščadih. Zadnja umetnina s tajnim naslovom Interfluks je njen umetniški seštevek in višek v vseh smislih.

 

Seveda je komentar prekratka medijska oblika, da bi lahko bil tudi sam tako kompleksen, kot je Sašina umetnina. Upam, da bo kljub temu pred vami zažarel vsaj en del umetnine, navsezadnje pa si jo lahko ogledate še vse tja do meseca januarja v Vžigalici, dislocirani galeriji Mestnega muzeja. Pred seboj gledam pomemben biotehnološki organizem, ki bo v bodočnosti potreben analitično kritične vmestive. To, kar sedaj berete, ni kritiška refleksija, je le izraz mojega navdušenja.

 

Umetnina Intrafluks nam že na prvi pogled izriše logiko krogotoka, ki kroži med radostjo in žalostjo živega, med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja. Čustveni razpon krogotoka je globoko zakodiran v biološko-tehnološki mehčini umetnine. Zakodiran je v mehkem trebuhu znanosti. Umetnica pa deluje na intermedijskem preseščišču obeh - znanosti in umetnosti.

 

Intrafluks je odličen primer mojega doživljanja novembrskih dni, ki nihajo med veliko radostjo in žalostjo. Določa pa jo funkcionalna logika. Umetnina je delujoča! Že kar nekaj časa imam potrebo, da bi vam opisal razliko med skulpturo Augusta Rodina (Meščani Calisa, 19. stoletje), ki je nefunkcionalna in istočasno metafizična, ter Vladimirja Tatlina (Letatlin, 20.stoletje), ki je delujoča, se pravi funkcionalna. Poskusimo!

 

 

 

 

Didaktična situacija: Na eni od naših razstav v Bruslju sem se srečal s tedanjim evropskim komisarjem Josejem Manuelom Barrosom. Ker je bralcem na portalu+ znano, da stojim na poziciji levega anarhizma, si lahko mislite, da nisem bil ravno navdušen nad njegovo hierarhično avtoriteto, toda iskazalo se je, da je Barosso mož z najvišjo možno stopnjo zavesti o sodobni in razvojni umetnosti. Tako da ga od takrat naprej razumem kot duhovno avtoriteto, ki je vredna spoštovanja. No, in zdaj k bistvu: Vprašal me je, če poznam umetnika Panamarenka, in če ga, kako bi opisal razliko med seboj in Panamarenkom. Z največjim veseljem sem mu potrdil, da Panamarenka več kot dobro poznam. In zdaj razlika: skulpture Panamarenka so nefunkcionalne, njegovi leteči stroji so neleteči, njegovi umetniški aparati so nedelujoči. Njihova začudna naloga je, da so umetnost sama, da so metafizični komunikatorji. Dunjini, Mihovi in moji umetniški sateliti pa so funkcionalni! Kot takšni so delujoči in procesirajo točno določene algoritemske naloge. Zaenkrat še vedno niso na orbiti, a so že delujoči in preizkušeni. So oboje, znastveno-tehnološki produkt in tudi umetnost sama. Konec učnega primera!

 

Saša Spačal proizvaja funkcionalne biotehnološke umetnine. Njena umetnina Intrafluks v svoji sredici dokazuje ravno nasprotne teze o umetnosti, kot jih zagovarjam sam. Za hip je celo zamajala moje notranje prepričanje o umetnosti.  Saša s svojo umetnino dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo. Priroda in umetnost sta po prepričanju Saše Spačal globoko povezani. To neizprosno idejo procesira v svoji trodelni galerijski postavitvi. Njen osrednji galerijski prostor je na presečišču Inspirij-a (vdiha) in Ekspirij-a (izdiha). Njuno presečišče pa je naslovila Simbiom, vsi trije prostori skupaj s svojo logiko krogotoka dokazujejo neposredno vpletenost umetniških sistemov v prirodo.

 

Naj ponovim: sam sem popolnoma nasproten od njenih hipotez. Metodolško razdvajam umetniške od prirodnih sistemov. V svojih umetniških sistemih vedno znova dokazujem, da priroda ne more biti lepa, ker se ne more samoreflektitati. Razen če sebe doživljamo kot vmesnik prirode. Ampak ... tisto, kar je "samo na sebi", nima sprožilca estezije, ki rezultira v estetsko žarjenje ... v "lepo"! Narava tega sprožilca nima, zato ne more biti lepa, ker preprosto - samo je. Človek pa proizvede tisto, česar priroda ne more. To, kar me kljub vsemu povezuje z mišljenjem Saše Spačal, je to, da tudi njena umetnina dokazuje, da smrti ni! Paradoks pa je v tem, da njena umetnina vsebuje najvišjo stopnjo estetske emancije.

 

 

 

 

 

Zemlja /

 

Osrednje gibalo živega segmenta njene umetnine je bakterija Rhizobium, ki biva v koreninah detelje in je naseljena v centralnem delu postavitve Simbiom. Bakterija Rhizobium je osrednje gibalo živega dela skulpture. Bakterija se pogaja z rastlino, z deteljo, tako, da ta postane gostitelj bakterije. Vem, da veste, da so bakterije živemu organizmu lahko nevarne, ali pa ga podpirajo v rasti in razvoju, če pa želijo preživeti, morajo poiskati simbiotični odnos z gostiteljem. Usklajevanje parazita in gostitelja poteka s pogajanji posebne vrste.

 

 

Stik /

 

V primeru bakterije Rhizobium je bila detelja pripravljena preoblikovati svoje korenine. Detelja dejansko omogoči bakteriji organsko bivalno enoto. Ko pride do obojestranske, "dobre" simbioze, se lahko začne proces, usmerjen v dve meta-smeri: v levi prostor, v radost bivanja in v desni prostor, v žalost samo. V prostoru radosti lahko obiskovalec s predihavanjem bakterijskega toka doživi radost, če ne pa vsaj pomiritev.

 

Ilustracija: podobno logiko sem doživel na selekciji za kozmonavta, ko sem se oblačil v vesoljsko obleko Sokol. Po namestivi obleke, ki v bistvu ni obleka, ampak je bolj hiša, so me vedno z lepo mero humorja vprašali, kakšen zrak naj mi namešajo: ali mediteranskega ali alpskega, da se bom počutil v obleki kot doma. V predihavanju radosti se nam izoblikuje tehnoutopična vizija bodočnosti, ko se bomo lahko v neki drugi kozmični resničnosti spominjali zibelke Zemlje in predihavanja njenega zraka.

 

V prostoru izdihavanja pa obiskovalci razstave prenesejo svoje mikrobiome na pozunanjena skulpturalna pljuča, avtorica v spremnem tekstu zapiše: "Kapljice izvlečka pokopališke ciprese Cupressus sempervirens združbe mikrobov se vztrajno spirajo. Vendar se vseh človeških izločkov ne da prečistiti, zato izgorevajo na suhi, vroči zemlji, ki jo onesnažujejo." Tako nastopi občutek minevanja, ta pa posledično proizvede občutek žalosti.

 

 

 

 

Digresija pred finalom: V osnovi je vdih radost življenja, izdih pa bližanje neživljenju. Čeprav se avtorica Saša Spačal v nobenem trenutku ne nanaša na skladatelja Vinka Globokarja, ne morem mimo njegove skladbe Dih/Vzdih, za katero Globokar sam pravi, da je takšno delo, "da ge ne more nikoli v isti obliki ponoviti, zato se z njim približuje utopičnosti". Vinku Globokarju želim ob tej priložnosti, da doživi še veliko radostnih dni. Konec digresije.

 

Na tem mestu začne umetnina Saše Spačal šele dobivati smisel v svoji kompleksni heterotopičnosti. V galerijskem prostoru poleg vsega nevidnega vidimo mikrobiomske kapsule in svet se zavti še v en krogotok, v katerem omogočamo eden drugega. Vsi smo zelo, zelo povezani. Saša Spačal meni, da je tudi umetnost povezana s prirodo! Dr. Mitja Peruš: Eden v vsem in vse v enem!

 

Finale: Zemlja/stik!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
18
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
38
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,067
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,232
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,758
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,290
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,112