Komentar

Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja

Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica Evrope. Nato pa decembra nastopi mrk, ki traja vse tja do naslednjega novembra. V Ljubljani poznamo samo en umetnški vrhunec leta, v resnih prestolnicah so najmanj trije. V tej množici novembrskih odličnosti je bilo kar nekaj izvrstnih dogodkov, ki so me pretresli in na novo osmislili.

18.11.2018 09:16
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Saša Spačal   Intrafluks   narava   umetnost   vdih   izdih   Jose Manuel Barroso   Jani Pirnat   Vinko Globokar

Fotografije: Flickr in Miha Godec

Saša Spačal s svojo umetnino dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo.

Pred vami imam namen komentirati kompleksno umetnino Saše Spačal in kuratorja Janija Pirnata, ki nosi skrivni naslov Intrafluks. Za razliko od prejšnjega tedna, ko sem reflektiral laserski grafit mladega Dana Adlešiča, bom danes premišljeval umetnino umetnice "srednje" generacije, Saše Spačal. Njen vstop v umetniško mrežo Ljubljane ima neobičajno zaporedje, drugačno kot ga ima v našem mestu akademska "likovna" kariera. Saša Spačal je vstopila v umetnost prek humanističnega izobraževanja, prek raziskovanja in odgovornega eksperimentiranja. Pomemben vpliv na njeno formativno logiko je imelo zagotvo njeno bivanje na Japonskem. Z umetnostjo se poklicno ukvarja  šele osem let, kar je le nekaj let več kot Dan Adlešič. V tem času je proizvedla cel niz izvrstnih umetniških materializacij, ki sem jih kot njen sodobnik spremljal na različnih predstavitvenih ploščadih. Zadnja umetnina s tajnim naslovom Interfluks je njen umetniški seštevek in višek v vseh smislih.

 

Seveda je komentar prekratka medijska oblika, da bi lahko bil tudi sam tako kompleksen, kot je Sašina umetnina. Upam, da bo kljub temu pred vami zažarel vsaj en del umetnine, navsezadnje pa si jo lahko ogledate še vse tja do meseca januarja v Vžigalici, dislocirani galeriji Mestnega muzeja. Pred seboj gledam pomemben biotehnološki organizem, ki bo v bodočnosti potreben analitično kritične vmestive. To, kar sedaj berete, ni kritiška refleksija, je le izraz mojega navdušenja.

 

Umetnina Intrafluks nam že na prvi pogled izriše logiko krogotoka, ki kroži med radostjo in žalostjo živega, med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja. Čustveni razpon krogotoka je globoko zakodiran v biološko-tehnološki mehčini umetnine. Zakodiran je v mehkem trebuhu znanosti. Umetnica pa deluje na intermedijskem preseščišču obeh - znanosti in umetnosti.

 

Intrafluks je odličen primer mojega doživljanja novembrskih dni, ki nihajo med veliko radostjo in žalostjo. Določa pa jo funkcionalna logika. Umetnina je delujoča! Že kar nekaj časa imam potrebo, da bi vam opisal razliko med skulpturo Augusta Rodina (Meščani Calisa, 19. stoletje), ki je nefunkcionalna in istočasno metafizična, ter Vladimirja Tatlina (Letatlin, 20.stoletje), ki je delujoča, se pravi funkcionalna. Poskusimo!

 

 

 

 

Didaktična situacija: Na eni od naših razstav v Bruslju sem se srečal s tedanjim evropskim komisarjem Josejem Manuelom Barrosom. Ker je bralcem na portalu+ znano, da stojim na poziciji levega anarhizma, si lahko mislite, da nisem bil ravno navdušen nad njegovo hierarhično avtoriteto, toda iskazalo se je, da je Barosso mož z najvišjo možno stopnjo zavesti o sodobni in razvojni umetnosti. Tako da ga od takrat naprej razumem kot duhovno avtoriteto, ki je vredna spoštovanja. No, in zdaj k bistvu: Vprašal me je, če poznam umetnika Panamarenka, in če ga, kako bi opisal razliko med seboj in Panamarenkom. Z največjim veseljem sem mu potrdil, da Panamarenka več kot dobro poznam. In zdaj razlika: skulpture Panamarenka so nefunkcionalne, njegovi leteči stroji so neleteči, njegovi umetniški aparati so nedelujoči. Njihova začudna naloga je, da so umetnost sama, da so metafizični komunikatorji. Dunjini, Mihovi in moji umetniški sateliti pa so funkcionalni! Kot takšni so delujoči in procesirajo točno določene algoritemske naloge. Zaenkrat še vedno niso na orbiti, a so že delujoči in preizkušeni. So oboje, znastveno-tehnološki produkt in tudi umetnost sama. Konec učnega primera!

 

Saša Spačal proizvaja funkcionalne biotehnološke umetnine. Njena umetnina Intrafluks v svoji sredici dokazuje ravno nasprotne teze o umetnosti, kot jih zagovarjam sam. Za hip je celo zamajala moje notranje prepričanje o umetnosti.  Saša s svojo umetnino dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo. Priroda in umetnost sta po prepričanju Saše Spačal globoko povezani. To neizprosno idejo procesira v svoji trodelni galerijski postavitvi. Njen osrednji galerijski prostor je na presečišču Inspirij-a (vdiha) in Ekspirij-a (izdiha). Njuno presečišče pa je naslovila Simbiom, vsi trije prostori skupaj s svojo logiko krogotoka dokazujejo neposredno vpletenost umetniških sistemov v prirodo.

 

Naj ponovim: sam sem popolnoma nasproten od njenih hipotez. Metodolško razdvajam umetniške od prirodnih sistemov. V svojih umetniških sistemih vedno znova dokazujem, da priroda ne more biti lepa, ker se ne more samoreflektitati. Razen če sebe doživljamo kot vmesnik prirode. Ampak ... tisto, kar je "samo na sebi", nima sprožilca estezije, ki rezultira v estetsko žarjenje ... v "lepo"! Narava tega sprožilca nima, zato ne more biti lepa, ker preprosto - samo je. Človek pa proizvede tisto, česar priroda ne more. To, kar me kljub vsemu povezuje z mišljenjem Saše Spačal, je to, da tudi njena umetnina dokazuje, da smrti ni! Paradoks pa je v tem, da njena umetnina vsebuje najvišjo stopnjo estetske emancije.

 

 

 

 

 

Zemlja /

 

Osrednje gibalo živega segmenta njene umetnine je bakterija Rhizobium, ki biva v koreninah detelje in je naseljena v centralnem delu postavitve Simbiom. Bakterija Rhizobium je osrednje gibalo živega dela skulpture. Bakterija se pogaja z rastlino, z deteljo, tako, da ta postane gostitelj bakterije. Vem, da veste, da so bakterije živemu organizmu lahko nevarne, ali pa ga podpirajo v rasti in razvoju, če pa želijo preživeti, morajo poiskati simbiotični odnos z gostiteljem. Usklajevanje parazita in gostitelja poteka s pogajanji posebne vrste.

 

 

Stik /

 

V primeru bakterije Rhizobium je bila detelja pripravljena preoblikovati svoje korenine. Detelja dejansko omogoči bakteriji organsko bivalno enoto. Ko pride do obojestranske, "dobre" simbioze, se lahko začne proces, usmerjen v dve meta-smeri: v levi prostor, v radost bivanja in v desni prostor, v žalost samo. V prostoru radosti lahko obiskovalec s predihavanjem bakterijskega toka doživi radost, če ne pa vsaj pomiritev.

 

Ilustracija: podobno logiko sem doživel na selekciji za kozmonavta, ko sem se oblačil v vesoljsko obleko Sokol. Po namestivi obleke, ki v bistvu ni obleka, ampak je bolj hiša, so me vedno z lepo mero humorja vprašali, kakšen zrak naj mi namešajo: ali mediteranskega ali alpskega, da se bom počutil v obleki kot doma. V predihavanju radosti se nam izoblikuje tehnoutopična vizija bodočnosti, ko se bomo lahko v neki drugi kozmični resničnosti spominjali zibelke Zemlje in predihavanja njenega zraka.

 

V prostoru izdihavanja pa obiskovalci razstave prenesejo svoje mikrobiome na pozunanjena skulpturalna pljuča, avtorica v spremnem tekstu zapiše: "Kapljice izvlečka pokopališke ciprese Cupressus sempervirens združbe mikrobov se vztrajno spirajo. Vendar se vseh človeških izločkov ne da prečistiti, zato izgorevajo na suhi, vroči zemlji, ki jo onesnažujejo." Tako nastopi občutek minevanja, ta pa posledično proizvede občutek žalosti.

 

 

 

 

Digresija pred finalom: V osnovi je vdih radost življenja, izdih pa bližanje neživljenju. Čeprav se avtorica Saša Spačal v nobenem trenutku ne nanaša na skladatelja Vinka Globokarja, ne morem mimo njegove skladbe Dih/Vzdih, za katero Globokar sam pravi, da je takšno delo, "da ge ne more nikoli v isti obliki ponoviti, zato se z njim približuje utopičnosti". Vinku Globokarju želim ob tej priložnosti, da doživi še veliko radostnih dni. Konec digresije.

 

Na tem mestu začne umetnina Saše Spačal šele dobivati smisel v svoji kompleksni heterotopičnosti. V galerijskem prostoru poleg vsega nevidnega vidimo mikrobiomske kapsule in svet se zavti še v en krogotok, v katerem omogočamo eden drugega. Vsi smo zelo, zelo povezani. Saša Spačal meni, da je tudi umetnost povezana s prirodo! Dr. Mitja Peruš: Eden v vsem in vse v enem!

 

Finale: Zemlja/stik!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
34
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.543
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.705
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.612
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.232
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.270
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.371
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.028
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 772
09/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 756
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.204