Ena bolj duhovitih izjav, ki smo jih slišali včeraj, je tista iz ust Rada Pezdirja, prvopodpisanega pod kandidaturo županskega kandidata Anžeta Logarja. Da namreč Zorana Jankovića lahko premaga edinole - Zoran Janković. Če to misel malce preoblikujemo, potem bi lahko rekli, da so zgolj dejanja "večnega" ljubljanskega župana tista, ki ga lahko na koncu pripeljejo do poraza. Ni pa to nujno. Pravosodje bo tisto, ki bo imelo zadnjo besedo. Skoraj deset kazenskih ovadb, dve naj bi že že pripeljali do pravnomočne obtožnice, utegne močno zagreniti njegov naslednji županski mandat. Ni pa to nujno. Slovensko pravosodje je nepredvidljivo. Včasih tudi instrumentalizirano, trdijo nekateri. Če bo izvršilni oblasti ustrezalo, potem bo imel Janković probleme na sodišču. Če pa bodo sodelovali v objestransko korist, takšnih neformalnih pritiskov ne bo in ljubljanski župan bo iz sodnih obravnav prihajal nasmejan.

Kljub suvereni zmagi pa je Zoran Janković v nedeljo prejel manj glasov kot pred štirimi leti. Podpora mu postopoma upada, a je še vedno neprimerljivo višja od tiste, ki jo je prejel drugouvrščeni Logar. Vsi ostali protikandidati so bili bolj za okras (in so se temu primerno tudi obnašali oziroma govorili). To, da je Anže Logar letos prejel precej več podpore, kot so jo pred štirimi, osmimi ali dvanajstimi leti njegovi (opozicijski) predhodniki v Ljubljani, pomeni samo to, da ni izpadel kot poraženec. Nasprotno, Logar je dosegel dober rezultat zlasti ob dejstvu, da je za njim stala tista politična stranka, ki v Ljubljani še nikoli ni zmagala. Ali to pomeni, da ima opozicija v Ljubljani leta 2022 možnosti za zmago? Če Janković ne bo več kandidiral oziroma ne bo mogel kandidirati, potem je odgovor zagotovo pritrdilen. Da, takšne možnosti obstajajo, ne glede na trdno ukoreninjeno prepričanje, da je Ljubljana "tradicionalno leva trdnjava".

Levica je namreč v Ljubljani fenomen per se. To pa zato, ker je to precej drugačna levica, kot tista delavska, proletarska levica, ki jo poznamo iz Maribora, Velenja, Prekmurja ali zasavskih revirjev. Levica v Ljubljani je privilegirana, bogata in se ima za "nekaj več". O tem sem na portalu+ že na začetku oktobra napisal komentar z naslovom Razumeti Ljubljano: Zakaj bo Zoran Janković ponovno župan, razen če ga pred volitvami aretirajo (vir). Ena izmed bistvenih ugotovitev, ki razloži njegov uspeh na nedeljskih volitvah, in ki sem jo zapisal pred mesecem dni, ko sem napovedal njegovo zmago, je sledeča:

"Ljubljančani večinoma podpirajo urbanistično in siceršnjo politiko dosedanjega župana tudi zato, ker so oportunisti in pragmatiki. V zadnjih sedemdesetih letih ni mestu noben župan prinesel toliko vizualnih sprememb kot prav Janković."

Nekaj bralcev mi je komentar zamerilo, češ da sem se postavil na Jankovićevo stran oziroma da sem ga med vrsticami podprl. To ni res niti ni v tem kleč problema; bistvo je v prevladujoči mentaliteti prebivalcev Ljubljane (koliko nas je pravih Ljubljančanov, lahko samo ugibam, ampak verjetno ne več kot 40 %), ki jih Jankovićev modus operandi ne moti in ki verjamejo, da se napredek mesta meri izključno po obnovljenih fasadah, asfaltiranih ulicah ali na novo tlakovanih trgih. No, saj do določene mere se, sploh v deželah v razvoju, kjer je napredek običajno zelo opazen, ko gre za beton oziroma infrastrukturo. A če bi kritiki Jankovića trdo prijeli, bi mu lahko upravičeno očitali, da ima Ljubljana še vedno najmanjšo in najgršo avtobusno postajo v državi, medtem ko je železniška še vedno takšna, kakršna je bila pred stoletjem, ko se je na njej ustavil James Joyce na poti v Trst.

Jankovićeva politična strategija, ki jo že dvanajst let gradi na doktrini "kruha in iger", se bo počasi izpela, ko bo center Ljubljane dokončno postal turistični park, razvoj predmestja pa bo opazno opešal. Takrat gradnja nove  infrastrukture ne bo več dovolj za "posebne zasluge", saj bodo meščani postali vedno bolj zahtevni. Morda se bo po vzoru drugim mest rodila kakšna nestrankarska alternativa, ki mu bo dnevno nastavljala ogledalo, župan pa je ne bo mogel nevtralizirati z ideološkimi anahronizmi, kakršne si je privoščil doslej, ko je mahal z rdečimi zvezdami, partizani in zgodovinsko ropotijo. Koga bo to še brigalo leto 2022? Zagotovo ne ljudi, ki so v življenju že videli kakšno večje mesto, pa to niso Trst, Celovec ali Zagreb.

Zaradi tega se mi zdi, da gospod Janković čez štiri leta ne bo imel več posebne motivacije za svoj peti mandat. Bi si pa že zdaj zaslužil močno civilno-družbeno, nestrankarsko in urbano alternativo, ki mu bi gledala pod prste. Verjetno bi si ljubljanski župan z najdaljšim mandatom v zadnjem stoletju zaradi svojih objektivnih zaslug za razvoj mesta zaslužil tudi portret v mestni hiši, morda celo doprsni kip. Razen če ne bo veselja skazilo sodišče in Zorana Jankovića v vlogi obtoženca spoznalo za krivega enega izmed mnogih kaznivih dejanj, ki mu jih očitajo ...