Razkrivamo

Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."

Prejšnji teden je ugledni francoski pravni zgodovinar Jean-Louis Harouel v pariškem dnevniku Le Figaro objavil polemični prispevek o t.i. marakeški deklaraciji. Po njegovem bi sprejetje tega "sporazuma" pomenilo legalizacijo načela, da bi moral vsakdo imeti možnost, da pride in se naseli kamorkoli. To bi denimo pomenilo, da bi se zaradi ogromne rasti prebivalstva v Afriki v prihodnjih desetletjih desetine ali celo stotine milijonov ljudi valilo proti Evropi. Takšen razplet pa bi bil za Evropejce samomorilski. Z migranti preplavljena Evropa bi bila neizogibno porušena Evropa.

19.11.2018 21:08
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   OZN   Marakeš   deklaracija   migracije   Le Figaro   Jean-Louis Harouel   MZZ   Slovenija

Foto: TV Libertés

Ideologija svobodne migracije uničuje lastništvo zahodnih ljudstev nad samim sabo. Suverenost ljudi temelji na lastništvom nad samim sabo, svojo usodo, svojo identiteto, svojo zemljo, svojo materialno in duhovno dediščino.

Pariški časnik Le Figaro je 15. novembra objavil komentar pravnega zgodovinarja Jean-Louisa Harouela z naslovom Globalni sporazum o migraciji ali kako je nastala uradna resnica, v katerem se kritično loteva t.i. Marakeške deklaracije (uradni naziv je Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, Global Compact for Safe, Orderly and Regular Migration), dokumenta OZN, o katerem bo odločala posebna mednarodna konferenca v maroškem Marakešu 10. in 11. decembra letos. Slovenska vlada o tem, kakšno stališče bo država zavzela do te deklaracije, uradno še ni odločala. Se pa močno nagiba k pristopu oziroma podpisu. Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), kamor smo pred dnevi poslali prošnjo, da nam posredujejo slovenski prevod deklaracije, so nam pojasnili, da se to gradivo "trenutno prevaja v slovenski jezik", in da bo dostopno javnosti na spletnih straneh MZZ, ko bo prevedeno. Odgovor MZZ je nekoliko nenavaden, če upoštevamo dejstvo, da se je proces sprejemanja globalnega dogovora o migracijah in beguncih pričel že 19. septembra 2016, ko je 193 članic OZN sklenilo, da medvladna konferenca (vir) obravnavala dokument z naslovom Global Compact for Safe, Orderly and Regular Migration. Končno besedilo t.i. Marakeške deklaracije (vir) je nastalo 13. julija letos, ko je bil določen tudi datum medvladne konference, tj. 10. in 11. december 2018. Prav zato je očitno, da se je slovenska vlada zelo pozno lotila prevoda dokumenta, ki ima v angleški verziji 34 strani.

 

Vtis je celo, da si slovenska vlada ne želi odprte in demokratične javne razprave o dokumentu, ki naj bi ga zunanji minister Miro Cerar podpisal 11. decembra v Marakešu. Precej kritičnih pripomb in celo opozoril najdemo v drugih evropskih državah, pa ne zgolj v t.i. Višegrajski četverici, ki Marakeške deklaracije, kot pravijo, ne bo podpisala, temveč tudi v liberalni Franciji. Ugledni francoski pravni zgodovinar Jean-Louis Harouel denimo meni, da je besedilo o migracijah, sestavljano v okviru OZN, v resnici sredstvo za ustvarjanje pritiska na zahodne države. Njegov komentar smo prevedli, ker predstavlja racionalno in argumentirano kritiko nečesa, kar bi nekatere vlade rade predstavile kot nekaj neproblematičnega ali celo samoumevnega. Takole piše Harouel:

 

"Za tem besedilom je ideja, da se bodo migracije neizogibno stopnjevale ter da moramo zagotoviti, da bodo potekale čim bolj gladko, brez vsakršnega obrambnega pristopa. Dokument poudari 23 ciljev, ki se vrtijo okoli dveh glavnih osi: zagotoviti večjo varnost migrantom in poskrbeti, da bodo tam, kjer se bodo naselili, sprejeti na bolj "vključujoč" način. To ni pogodba - kljub zavajujočemu izrazu "sporazum", s katerim se opisuje. Držav ne bo zavezovala. Kljub temu bodo njena priporočila sredstvo za ustvarjanje pritiska na državne imigracijske politike. In hkrati postavlja temelj za nadaljnji razvoj zavezujočih standardov.

 

Na prvi pogled "sporazum" ZN daje vtis intelektualne poštenosti. Polemike o migracijah si prizadeva umakniti z emocionalnega polja in jih za javno debato prikazati tako, da bi temeljile izljučno na dejstvih in številkah. "Sporazum" potrjuje svojo zavezanost svobodi izražanja, odprti in svobodni debati. Toda presenetljvo mora ta debata nujno "privesti javnost do tega, da upošteva pozitivne učinke varne, urejene in ustaljene migracije". To pomeni, da "sporazum" razkriva uradno resnico: migracija je po definiciji koristna za vse vpletene strani.

 

Torej debata ni svobodna.

 

Še več, "sporazum" priporoča, da države odrečejo podporo medijem, ki bodo predvajali domnevno ksenofobne in nestrpne govore. Kakorkoli, ravno to bo neizogibno privedlo k uvedbi davkov na časopise, ki objavljajo številke in dejstva, ki nasprotujejo dogmi o nujno koristni naravi migracijskega pojava. "Sporazum" hoče zapreti usta vsaki kritiki migracije. Zatorej je treba reči, da tako kot v preteklosti v Sovjetski zvezi, besede spremenijo pomen: "odprta in svobodna debata" dejansko pomeni aktivizem v prid imigraciji.

 

Zdi se, kot da "sporazum" Združenih narodov o migracijah temelji na načelu, da bi moral vsakdo imeti možnost, da pride in se naseli kamorkoli. Kakorkoli, še posebej zaradi ogromne rasti prebivalstva v Afriki bo v prihodnjih desetletjih desetine ali celo stotine milijonov ljudi, ki bodo hoteli priti v zahodne države. Sprejetje ogromnih množic v Evropo v njihovem iskanju Eldorada bi bilo za Evropejce samomorilsko in ne bi koristilo niti migrantskim množicam. Preplavljena Evropa bi bila neizogibno porušena Evropa. Kakor je pripomnil Victor Hugo: "Po dnevu, ko beda vseh doseže bogastvo peščice, bo nastopila noč, ko ne bo ostalo ničesar več. Ko ne bo ostalo ničesar več za nikogar."

 

To je regresiven učinek egalitarizma, še posebej v njegovi komunistični verziji. Kajti, paradoksalno, gre za komunistično razsežnost ideologije svobodne migracije. Ta temelji na ideji, da je svet skupna stvar, da pripada vsakomur, da lahko kdorkoli zakonito gre in izkoristi prednosti ugodnih okoliščin, kjerkoli že so. Toda jemanje tega, kar pripada drugim, je v skladu s filozofijo komunizma.

 

Ideologija svobodne migracije uničuje lastništvo zahodnih ljudstev nad samim sabo. Suverenost ljudi temelji na lastništvom nad samim sabo, svojo usodo, svojo identiteto, svojo zemljo, svojo materialno in duhovno dediščino. V svoji državi se morate počutiti, kot pravijo, "doma". In izraz se nanaša na idejo lastništva: kolektivno lastništvo (suverene države), ki poraja materialno, moralno in "kulturno" varnost, neobhodno za dobro življenje. Pa vendar ideologija svobodne migracije uničuje to lastništvo, uničuje idejo dediščine človeških skupnosti s tem, ko jo prisili, da se odpre vsakomur, da se deli z vsemi brez upoštevanja svobode izbire ali stanja stvari.

 

Zatorej lahko brez pretiravanja rečemo, da je to dejansko oblika komunizma na globalni ravni.

 

Tema svobodne migracije je postala ena glavnih osi človekovih pravic, kot jih razumemo danes, to je preoblikovanih v sekularno religijo, katere zgodovinar François Furet je prvi opazil, da je nadomestila komunizem v njegovi vlogi utopije, ki naj bi vzpostavila kraljestvo dobrega.

 

Revolucionarni aktivisti se niso motili. Od 80. let prejšnjega stoletja je mnogo aktivistov, ki so z implozijo Sovjetske zveze in kolapsom sekularnih komunističnih religij postali sirote, množično konvertiralo v sekularno religijo človekovih pravic, ki jim je dovolila, da še naprej izvajajo komunizem na manj viden način, s tem ko napadajo drugo obliko lastništva: lastništvo ljudi nad samim sabo. "Globalni pogled Združenih narodov na varno, urejeno in ustaljeno migracijo" je izraz te filozofije. Nič presenetljivega ni, da so se Združene države, Avstrija, PoljskaMadžarska, Češka, Slovaška, baltske države in verjetno Švica umaknili iz nje. Kdaj bo na vrsti Francija?

 

 

Prevedel Vid Sagadin Žigon

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
1
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.992
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.627
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.980
04/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.396
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.314
07/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.393
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 935
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 773
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 796