Razkrivamo

Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."

Prejšnji teden je ugledni francoski pravni zgodovinar Jean-Louis Harouel v pariškem dnevniku Le Figaro objavil polemični prispevek o t.i. marakeški deklaraciji. Po njegovem bi sprejetje tega "sporazuma" pomenilo legalizacijo načela, da bi moral vsakdo imeti možnost, da pride in se naseli kamorkoli. To bi denimo pomenilo, da bi se zaradi ogromne rasti prebivalstva v Afriki v prihodnjih desetletjih desetine ali celo stotine milijonov ljudi valilo proti Evropi. Takšen razplet pa bi bil za Evropejce samomorilski. Z migranti preplavljena Evropa bi bila neizogibno porušena Evropa.

19.11.2018 21:08
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   OZN   Marakeš   deklaracija   migracije   Le Figaro   Jean-Louis Harouel   MZZ   Slovenija

Foto: TV Libertés

Ideologija svobodne migracije uničuje lastništvo zahodnih ljudstev nad samim sabo. Suverenost ljudi temelji na lastništvom nad samim sabo, svojo usodo, svojo identiteto, svojo zemljo, svojo materialno in duhovno dediščino.

Pariški časnik Le Figaro je 15. novembra objavil komentar pravnega zgodovinarja Jean-Louisa Harouela z naslovom Globalni sporazum o migraciji ali kako je nastala uradna resnica, v katerem se kritično loteva t.i. Marakeške deklaracije (uradni naziv je Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, Global Compact for Safe, Orderly and Regular Migration), dokumenta OZN, o katerem bo odločala posebna mednarodna konferenca v maroškem Marakešu 10. in 11. decembra letos. Slovenska vlada o tem, kakšno stališče bo država zavzela do te deklaracije, uradno še ni odločala. Se pa močno nagiba k pristopu oziroma podpisu. Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), kamor smo pred dnevi poslali prošnjo, da nam posredujejo slovenski prevod deklaracije, so nam pojasnili, da se to gradivo "trenutno prevaja v slovenski jezik", in da bo dostopno javnosti na spletnih straneh MZZ, ko bo prevedeno. Odgovor MZZ je nekoliko nenavaden, če upoštevamo dejstvo, da se je proces sprejemanja globalnega dogovora o migracijah in beguncih pričel že 19. septembra 2016, ko je 193 članic OZN sklenilo, da medvladna konferenca (vir) obravnavala dokument z naslovom Global Compact for Safe, Orderly and Regular Migration. Končno besedilo t.i. Marakeške deklaracije (vir) je nastalo 13. julija letos, ko je bil določen tudi datum medvladne konference, tj. 10. in 11. december 2018. Prav zato je očitno, da se je slovenska vlada zelo pozno lotila prevoda dokumenta, ki ima v angleški verziji 34 strani.

 

Vtis je celo, da si slovenska vlada ne želi odprte in demokratične javne razprave o dokumentu, ki naj bi ga zunanji minister Miro Cerar podpisal 11. decembra v Marakešu. Precej kritičnih pripomb in celo opozoril najdemo v drugih evropskih državah, pa ne zgolj v t.i. Višegrajski četverici, ki Marakeške deklaracije, kot pravijo, ne bo podpisala, temveč tudi v liberalni Franciji. Ugledni francoski pravni zgodovinar Jean-Louis Harouel denimo meni, da je besedilo o migracijah, sestavljano v okviru OZN, v resnici sredstvo za ustvarjanje pritiska na zahodne države. Njegov komentar smo prevedli, ker predstavlja racionalno in argumentirano kritiko nečesa, kar bi nekatere vlade rade predstavile kot nekaj neproblematičnega ali celo samoumevnega. Takole piše Harouel:

 

"Za tem besedilom je ideja, da se bodo migracije neizogibno stopnjevale ter da moramo zagotoviti, da bodo potekale čim bolj gladko, brez vsakršnega obrambnega pristopa. Dokument poudari 23 ciljev, ki se vrtijo okoli dveh glavnih osi: zagotoviti večjo varnost migrantom in poskrbeti, da bodo tam, kjer se bodo naselili, sprejeti na bolj "vključujoč" način. To ni pogodba - kljub zavajujočemu izrazu "sporazum", s katerim se opisuje. Držav ne bo zavezovala. Kljub temu bodo njena priporočila sredstvo za ustvarjanje pritiska na državne imigracijske politike. In hkrati postavlja temelj za nadaljnji razvoj zavezujočih standardov.

 

Na prvi pogled "sporazum" ZN daje vtis intelektualne poštenosti. Polemike o migracijah si prizadeva umakniti z emocionalnega polja in jih za javno debato prikazati tako, da bi temeljile izljučno na dejstvih in številkah. "Sporazum" potrjuje svojo zavezanost svobodi izražanja, odprti in svobodni debati. Toda presenetljvo mora ta debata nujno "privesti javnost do tega, da upošteva pozitivne učinke varne, urejene in ustaljene migracije". To pomeni, da "sporazum" razkriva uradno resnico: migracija je po definiciji koristna za vse vpletene strani.

 

Torej debata ni svobodna.

 

Še več, "sporazum" priporoča, da države odrečejo podporo medijem, ki bodo predvajali domnevno ksenofobne in nestrpne govore. Kakorkoli, ravno to bo neizogibno privedlo k uvedbi davkov na časopise, ki objavljajo številke in dejstva, ki nasprotujejo dogmi o nujno koristni naravi migracijskega pojava. "Sporazum" hoče zapreti usta vsaki kritiki migracije. Zatorej je treba reči, da tako kot v preteklosti v Sovjetski zvezi, besede spremenijo pomen: "odprta in svobodna debata" dejansko pomeni aktivizem v prid imigraciji.

 

Zdi se, kot da "sporazum" Združenih narodov o migracijah temelji na načelu, da bi moral vsakdo imeti možnost, da pride in se naseli kamorkoli. Kakorkoli, še posebej zaradi ogromne rasti prebivalstva v Afriki bo v prihodnjih desetletjih desetine ali celo stotine milijonov ljudi, ki bodo hoteli priti v zahodne države. Sprejetje ogromnih množic v Evropo v njihovem iskanju Eldorada bi bilo za Evropejce samomorilsko in ne bi koristilo niti migrantskim množicam. Preplavljena Evropa bi bila neizogibno porušena Evropa. Kakor je pripomnil Victor Hugo: "Po dnevu, ko beda vseh doseže bogastvo peščice, bo nastopila noč, ko ne bo ostalo ničesar več. Ko ne bo ostalo ničesar več za nikogar."

 

To je regresiven učinek egalitarizma, še posebej v njegovi komunistični verziji. Kajti, paradoksalno, gre za komunistično razsežnost ideologije svobodne migracije. Ta temelji na ideji, da je svet skupna stvar, da pripada vsakomur, da lahko kdorkoli zakonito gre in izkoristi prednosti ugodnih okoliščin, kjerkoli že so. Toda jemanje tega, kar pripada drugim, je v skladu s filozofijo komunizma.

 

Ideologija svobodne migracije uničuje lastništvo zahodnih ljudstev nad samim sabo. Suverenost ljudi temelji na lastništvom nad samim sabo, svojo usodo, svojo identiteto, svojo zemljo, svojo materialno in duhovno dediščino. V svoji državi se morate počutiti, kot pravijo, "doma". In izraz se nanaša na idejo lastništva: kolektivno lastništvo (suverene države), ki poraja materialno, moralno in "kulturno" varnost, neobhodno za dobro življenje. Pa vendar ideologija svobodne migracije uničuje to lastništvo, uničuje idejo dediščine človeških skupnosti s tem, ko jo prisili, da se odpre vsakomur, da se deli z vsemi brez upoštevanja svobode izbire ali stanja stvari.

 

Zatorej lahko brez pretiravanja rečemo, da je to dejansko oblika komunizma na globalni ravni.

 

Tema svobodne migracije je postala ena glavnih osi človekovih pravic, kot jih razumemo danes, to je preoblikovanih v sekularno religijo, katere zgodovinar François Furet je prvi opazil, da je nadomestila komunizem v njegovi vlogi utopije, ki naj bi vzpostavila kraljestvo dobrega.

 

Revolucionarni aktivisti se niso motili. Od 80. let prejšnjega stoletja je mnogo aktivistov, ki so z implozijo Sovjetske zveze in kolapsom sekularnih komunističnih religij postali sirote, množično konvertiralo v sekularno religijo človekovih pravic, ki jim je dovolila, da še naprej izvajajo komunizem na manj viden način, s tem ko napadajo drugo obliko lastništva: lastništvo ljudi nad samim sabo. "Globalni pogled Združenih narodov na varno, urejeno in ustaljeno migracijo" je izraz te filozofije. Nič presenetljivega ni, da so se Združene države, Avstrija, PoljskaMadžarska, Češka, Slovaška, baltske države in verjetno Švica umaknili iz nje. Kdaj bo na vrsti Francija?

 

 

Prevedel Vid Sagadin Žigon

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
9
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
6
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.131
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.677
03/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.200
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.244
05/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.864
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.671
07/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.255
08/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.382
09/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 923
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.265