Komentar

Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina

Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako odrešilno? Ne, tega ni opravil standardni jezik, ki ga poslušamo v prostorih ideologije ali religije. Ubogi moji rodilniki. Le kje sta se izoblikovala ta mlada igralca, ki ju ne bi želel še imenovati, saj je premiera tik pred nami? Kdo so njuni starši, ki so ju opremili z božanskimi organi govora, ki so jima razvili te posebne vrste talent? Kdo jima je vsadil tako lepo kadenco v govor, da tako natančno zaključujeta svoje misli?

25.11.2018 12:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   jezik   gledališče   oder   igralec   avantgarda   NUK   Breda Pogorelec   Jože Toporišič   Kosovel   Dane Zajc   Tomaž Šalamun  

Čimprej moramo dobiti NUK 2, ne razumem, kako te preproste misli ideologi ne razumejo. Misel je tako urgentna, da ne more biti bolj.

Ob koncu dneva, po zaključku gledaliških vaj, sem kar obsedel, očaran, skoraj privzdignjen od mojstrske umetniške besede dveh mladih gledaliških umetnikov. Mlada igralka in igralec sta me popolnoma navdušila s svojo umetniško besedo, s svojim odrskim govorom. Vsak zase sta na dveh različnih vajah izoblikovala "visok umetniški jezik", zrel govorni izraz. To se ne zgodi pogosto, a se! Vsak od njiju je vstopil s svojo nalogo, s svojo notranjo igralsko nujo, ki je razumljiva samo njima, v dve popolnoma različni stvarnosti. Na obeh vajah sem poslušal visoko, a jedrnato izreko.

 

 

Prvi uvod

 

Še danes nisem prepričan, ali se bosta njuni vlogi združili na premier,i ali ju bomo gledali v istem prizoru. Tudi starejši igralci in zunanji sodelavci so bili navdušeni nad njuno govorno dovršenostjo. Še zdaj, ko sedim pred ekranom, sem pod vtisom interpretativne sile, od njune želje in potrebe, da v avditoriju prepoznamo najgloblji pomen dramskih vsebin: na eni strani uprizarjamo poetično dramo, na drugi pa avantgardistično zlogovnost. V obeh primerih poslušamo melodičnost odrskega jezika. Že dolgo se nisem srečal s podobnim materialom in s podobno zvočnostjo! Pred nami sta igralca krepila poetično energijo dramske replike. Izražala sta jo s svojo intonacijo, z razgibano ritmizacijo drseče misli, ki je neodvisna od temačnih motivov drame in pra-sonate. Njuna govorna poetičnost je urejena tako kot mitski eksploziv na horizontu obeh tekstur.

 

Menim, da se ta nehvaležna, oslovska, zahojena, zarobljena skupnost nima kaj pritoževati in bati za svojo bodočnost, dokler se ji bodo rojevali takšni čudeži kot sta ta mlada igralka in igralec. Ne vem ali si ju naša skupnost sploh zasluži, vem pa, da ju jezik še kako potrebuje.

 

Rad se ponavljam: Država je oborožena, uniformirana skupina ljudi, ki brani jezik pred vdorom tujcev: "Ni potrebe po militanti skupnosti, dokler se tukaj rojevajo takšni talenti." Dokler ima ta skupnost tašne umetnike, je oskrbovanje vojske s kapitalom metanje narodove energije v južni veter.

 

Naj končno zapišem: Kakšen čudež je ta naš jezik! "Visok umetniški jezik", ki ga izgovarjata tako mladenka kot mladenič, je zapisan z Župančičevo ubranostjo, a ga ni napisal Oton Župančič! Ves nežen je kot Jesihova mehkoba, a ga ni napisal Milan Jesih! Zapisan je s pogumom Francija Zagoričnika, a je bil napisan davno pred njegovim časom. Izvrstna igralca ga izgovarjata tako, kot da sta se leta in leta pripraviljala na to igralsko nalogo.

 

 

Drugi uvod

 

Ure in ure ter dneve in dneve bi ju lahko gledal in poslušal, kako poglobljeno je njuno jezikovno znanje. Z njim delujeta neposredno poetično. Na vajah skoraj nič ne posegam v interpretacijo, temveč se samo prepuščam pretoku njunih misli. Zavedam se, da je to za režijsko oblikovanje nevarno početje, toda tako natančno me vodita, da sem brez sape, ki bi vodila njiju. Kljub vsemu pa ju omogočata lektorica in ravno tako občudovanja vredna muzikologinja, svojim predavanjem med vajami pa se žal ne znam odreči.

 

Odločil sem se, da bom danes komentiral slovenski jezik. Zavedam se, da moram izrabiti njun navdih, navdih dveh mladih igralcev, ki sta že globoko posvečena v umetnost, kajti redke so take pobude. Kratko predavanje namesto komenarja:

 

Pred vami bi rad vsaj za hip doživel zgodovinski veletok jezika; tudi mojega. V razvoju vsakega jezika vidimo zgodovino skupine, ki ga uporablja. Jezik izgovarajmo, da bi nas razumeli, zapisujemo ga, da bi se spominjali, beremo ga, da bi razumeli, kaj so tisti, ki so bili pred nami, premišljevali in doživljali. Njegov razvoj je podvržen ogromnim naporom, z naporom se srečujemo na vsaki gledališki vaji, na vsakem snemanju, pri vsakem doktoratu. Toda resnično pomemben je napor, ki je vložen v "visok jezik umetnosti", ki vsebuje poetični sprožilec. Ali so mogoče omogočili večstoleten razvoj jezika bankirji ali trgovci ali, ah ... da se ne bi preveč utrujal. Znanstveniki vrhunsko razvijajo jezik, medtem ko odpirajo znanstvene smeri, ko razvijajo panožne tehnologije. Tudi takrat, ko znanstveniki humanisti raziskujejo dialekte ali sociolekte, ko oblikujejo svoje izrazoslovje. Da, tudi znanstveni jezik, jezik razprav občudujem, znanstveni diskurz pa obožujem, podobno kot je Kosovel častil besedo - dioda! Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina.

 

Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako odrešilno? Ne, tega ni opravil standardni jezik, ki ga poslušamo v prostorih ideologije ali religije. Ubogi moji rodilniki. Le kje sta se izoblikovala ta mlada igralca, ki ju ne bi želel še imenovati, saj je premiera tik pred nami? Kdo so njuni starši, ki so ju opremili z božanskimi organi govora, ki so jima razvili te posebne vrste talent? Kdo jima je vsadil tako lepo kadenco v govor, da tako natančno zaključujeta svoje misli? Samo pomislite na uboge duhovnike na prižnicah in na njihove kadence. Bog se jih usmili!

 

Naj postanejo današnji zakonodajalci jezika nacionalni obsedenci, domoljubi? Ni potrebe, danes razvija jezik "vojska" upoštevanja vrednih strokovnjakov, lingvistov, ki oblikujejo jezikovno zakonodajo. Naj se samo spomnim dveh fantastičnih, a nasprotnih si raziskovalcev, dr. Brede Pogorelec in dr. Jožeta Toporišiča. Zgodovinsko prelomnico v razvoju jezika je dosegla slovenska moderna. Nekaj let kasneje, leta 1933, pa se je prelomilo s spoznanji Boža Voduška, da ne more več biti ruralni jezik merilo novemu svetu in s tem razvitemu jeziku. Naslednji razvojni moment se je zgodil z modernizmom, s klasičnim modernizmom (Dane Zajc), kakor tudi z modernističnimi avantgardisti (Tomaž Šalamun). Oba sem več kot dobro poznal, obema sem zvesto sledil v razumevanju razvoja "visokega umetniškega jezika".

 

 

Glagol. Glagol. Glagolski vid.

 

V naslednjem koraku je silovit razvoj globalne družbe in digitalne angleščine zajel tudi digitalno slovenščino, ki nam je posredovana s tehnologijo 0 in 1. Jezik je naredil velik premik, v resnici pa se je priključil "data jeziku", tudi zato je tako neskončno pomemben umetniški jezik. Čimprej moramo dobiti NUK 2, ne razumem, kako te preproste misli ideologi ne razumejo. Misel je tako urgentna, da ne more biti bolj. Lingvistika je znanost, ki bi se morala razvijati z veliko energije in koncentracije, kot še nikoli v zgodovini našega jezika, z najvišjo stopnjo digitalnega izumiteljstva.

 

Naj živi dLIB.si!  

 

Samo zaradi lepote jezika bi ga lahko govorilo na stotine milijonov prebivalcev sveta. Poleg tega je z njim mogoče izraziti najzahtevnejše, najcelovitejše in vsestranske vsebine. Ne vem, če imate zavest, da je angleški jezik v času renesanse govorilo le nekaj miljonov ljudi. Naj vas spomnim, gledališče je najprej odrska poezija. Ko govorimo o avantgardnem jeziku, govorimo o digitalnem jeziku!

 

Smo v finalu predavanja: Tudi takrat, ko poslušamo avantgardno zlogovnost zaumnega jezika, ga primerjalno podoživljamo s prevladujočo jezikovno strukturo, z našimi jezikovno naravnanimi možgani. Tako zaumnost beremo z muzikalnostjo vrojenega jezika. Ta postane vmesnik med zaumnim stanjem in melodičnim abstraktom, ki ga imamo vtisnjenega v kardinalne nevrone možganov. Tako postane materni jezik univerzalni jezik! Prevajalec vseh možnih leg človeškega, a tudi zaumnih, metafizičnih leg. Tako človeku zastaja dih, kajti vse, kar je nameščeno v leksiki z namenom estetskega učinka, s poetičnim jezikom ne gradi zgolj elegantnega okrasja, ampak je v funkciji projeciranja avtorjeve resnice. Vse, ampak čisto vse zazveni v obliki pra-sonate. Konec predavanja!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,495
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,362
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,736
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,303
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,192
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,011
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,185
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,124
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,029
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,155