Razkrivamo

Štirje pravniki: "Marjan Šarec je šel kot premier z vrednostnim ocenjevanjem določenih medijev predaleč"

Izjava predsednika vlade Marjana Šarca glede domnevno spornega oglaševanja državnih podjetij v "medijih, ki širijo sovražne vsebine" je že sprožila prve odzive, brez dvoma pa jih bo tudi v prihodnjih dneh. Štirje ugledni pravniki so premierja že podučili, da je šel s svojo izjavo, ki zveni kot poziv, predaleč in da je v veliki zmoti. Dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj, dr. Jurij Toplak, dr. Jernej Letnar Černič so sestavili kritiko Šarčevega javnega moraliziranja o medijih, ki so jo naslovili Ponovljeno vljudno pojasnilo o svobodi izražanja; posebej, ko jo naslavlja strankarsko koalicijska oblast. Ključna ugotovitev četverice pravnikov je v tem, da premier vsebino točno določenih medijev, ki so opozicijski, opredeljuje za sovražni govor: "Kot človek ima pravico, da podaja takšne vrednostne ocene. Kot premier pa gre predaleč, če s takšno izjavo pavšalno sugerira splošni obstoj sovražnega govora kot kaznivega dejanja v teh medijih."

 

24.11.2018 23:36
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marjan Šarec   poziv   oglaševanje   sovražni govor   ustava   svoboda izražanja   Andraž Teršek   Matej Avbelj   Jurij Toplak   Jernej Letnar Černič

Kar deluje kot sovražna nastrojenost, po pravu še ni sovražni govor. Tisto, kar je sovražni govor, mora biti preprečevano in preganjano kot sovražni govor ter je predmet dela pristojnih organov oblasti.

"Strankarska pripadnost, levo-desno opredeljevanje, ideološke strasti in politična navijaštva ne določajo in ne pogojujejo našega strokovnega, akademskega in javnega dela. Ne razpravljamo ad personam, ne napadamo in ne branimo nikogar – kot stranko, kot politika ali kot nosilca javne funkcije. Zato zavračamo in se upiramo strankarskemu uglaševanju in levo-desnemu etiketiranju našega dela. Zavedamo se pragmatične dnevnopolitične uporabe, izrabe in zlorabe tega dela, ko ga posredujemo v javni prostor. A takšen odnos do našega pravoslovnega in politično-filozofskega dela (kot oseb-državljanov in političnih bitij, "političnih živali") ne občutimo kot naš problem, ampak kot problem tistih, ki to počnejo in tistega dela javnosti, ki to početje tudi tako sprejema. Kot našo edino strokovno, poklicno in v tem oziru etično odgovornost, hkrati pa kot moralno zavezo v vlogi predstavnikov pravniškega poklica in akademske vloge, uresničujemo pravico, ki je hkrati dolžnost, da opozarjamo na neustavne in nedemokratične drže, stališča in ravnanja strankarskih politikov, kadar to moramo početi - zaradi svojega poklica.

 

Pri ne sledimo skrbi ali zaskrbljenosti, komu bo naše javno izjavljanje v nekem trenutku politikantsko koristilo in komu se bomo zaradi tega vselej znova zamerili. Zato moramo prenesti tudi tisto, na kar nimamo neposrednega vpliva: etiketiranje, zlorabljanje in žaljivo izrekanje o našem delu, kadar se zgodi. Zaradi tega ne bomo spremenili svojega etičnega samorazumevanja, ne bomo glasni, ko bi bilo to v nasprotju z našim znanjem in akademsko odgovornostjo, in ne bomo molčali, ko smo prepričani, da ne smemo molčati.

 

Četudi pogosto pojasnjujemo, kaj po teoriji in doktrini ustavništva in ustavne demokracije je in kaj ni predmet ustavne zaščite svoboda izražanja, pri tem ne zagovarjamo sovražnega govora, ne žaljenja, ne ščuvanja, ne ustrahovanja, ne manipulacij, tudi ne populizma in demagogije. Temu se upiramo. A ne upiramo se tako, da bi prikrojevali razlage in pojasnila glede omenjenih ustavnopravnih konceptov, ali da bi molčali, kadar jih je treba pojasnjevati – kaj kot pravni koncepti pomenijo te besede. In s tem jih branimo: ne izjavitelje, ampak koncepte. Kdor tega ne želi razumeti, nima problema z nami, ampak s seboj in z nečim, kar nas neposredno ne zadeva.

 

V tem duhu in s takšnim etičnim samorazumevanjem se tokrat dobroverno odzivamo na medijsko poročanje o tem, da aktualni premier izrecno, izjavljeno "ne podpira oglaševanja v medijih, ki širijo sovražne vsebine". Takšna izjava je najmanj neposrečena. Premier tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega, če se postavi v vlogo presojevalca, kaj so to sovražne vsebine, kdo je zanje odgovoren, kako se jim zoperstavljati. Posebej, če močno sugerira, da prihajajo samo z ene od dveh strankarskih političnih strani. Kot razumemo, premier vsebino točno določenih medijev, ki so opozicijski, opredeljuje za sovražni govor. Kot človek ima pravico, da podaja takšne vrednostne ocene. Kot premier pa gre predaleč, če s takšno izjavo pavšalno sugerira splošni obstoj sovražnega govora kot kaznivega dejanja v teh medijih. 

 

Ponavljamo, da tisto, kar deluje kot sovražna nastrojenost, po pravu pač še ni sovražni govor. Tisto, kar je sovražni govor in je lahko in tudi naj bo, oziroma celo mora biti preprečevano in preganjano kot sovražni govor, naj bo predmet dela pristojnih organov oblasti. Končno sodišč, Ustavnega sodišča in po potrebi ESČP. Ne sme pa to biti predmet premierjevih sugestij, razumljenih kot poduk in navodila oglaševalcem, katere medije naj izbirajo kot svoje poslovne partnerje. To je nekaj povsem drugega. Med drugim je politično nelegitimni in pravno nesprejemljivi pritisk na podjetja, do katerih ima država neposredni vpliv, če je v celoti, pretežno ali delno vključena kot lastnik ali nadzornik.

 

Pri svobodi izražanja je dopustno vse, kar ustava, zakonodaja in sodna veja oblasti ne opredelijo kot nedopustno. Vse drugo je stvar strategij in taktik politike, njenih tehnik komuniciranja in politične etike. To pa je stvar ocene javnosti in volilnega telesa, ne premierjevega vplivanja. Če premier prečka ta Rubikon, to ni dobro.

 

Po značaju 'sovražna' vsebina je lahko očitna, lahko pa je zadeva prejudiciranega subjektivnega vtisa. Takšna vsebina ni nekaj, kar bi človek, posebej pa predstavnik pravniškega učiteljskega poklica, kadarkoli – osebno - podpiral ali zagovarjal. A še vedno je del svobode izražanja. Takšno izražanje je predvsem predmet javnega odziva, kritike, medijske kritike, politične kritike, ostrih vrednostnih ocen in tudi odzivne uporabe objektivno žaljivih besed, ki so glede na kontekst sprejemljive. S poudarkom, da je vse to predmet svobode izražanja. In z njenim uresničevanjem se pogledi o tem v demokratični družbi tudi soočajo: ali vljudno, dostojno in bistro, ali ostro, goreče in nespametno.

 

A dokler izjave ne prestopijo meja, določenih s pravno doktrino in sodniškim pravotvorjem, so še vedno del svobode izražanja. In ta, kot rečeno, vključuje tudi ostre, zelo ostre ali objektivno žaljive odzive. Tudi premierjeve. To pa je vendarle nekaj povsem drugega kot premierjevo navodilo, skomunicirano kot pričakovanje in žuganje, koga naj se izključi iz poslovnih stikov med oglaševalci in mediji. S pomembnim poudarkom, da je svoboda delovanja medijev, ki jih upravlja opozicija, še večja in pravno še bolj varovana, kot to velja sicer. Enako velja za svobodo izražanja opozicijskih politikov.

 

Verjamemo, da je predsednik vlade mislil dobro. Vseeno misliti dobro preide v slab predlog, če se dobro mišljenje poskuša uresničevati s pretiranim posegom v svobodo drugega: tudi kadar ta morda misli manj dobro. S poudarjeno opredelitvijo, da je v vseh medijih, seveda tudi v opozicijskih, znatno preveč objav, ko so takšno ali drugačno ustrahovanje, ščuvanje, preslepitev, zavajajoče prepričevanje ali neresnicoljubno naslavljanje javnosti. Vsemu temu nasprotujemo. Ob oceni kogarkoli, da je tega glede politike in prakse do tujcev v opozicijskih medijih preveč, to še vedno ne utemeljuje te vrste pritiska premierja, tudi ne drugačno omejevanje svobode še dovoljenega političnega izražanja. 

 

Zato predlagamo premierju, da z držo in delovanjem, izkazanim v zgoraj omenjenem "pozivu", ravna bolj previdno, preudarno in tako, da ne bo sam prestopal meje svobodnega delovanja in izražanja, ki pritiče predsedniku vlade."

 

dr. Andraž Teršek,

dr. Matej Avbelj,

dr. Jurij Toplak,

dr. Jernej Letnar Černič

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
8
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
6
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,540
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,402
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,798
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,326
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,077
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,207
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 884
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 590