Komentar

Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije

Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže COBISS.Net? Dolgoletni direktor IZUM-a in koordinator projekta COBISS.Net Tomaž Seljak je napisal odprto pismo zunanjemu ministru pred obiskom v Albaniji, kjer bo Mira Cerarja spremljala tudi gospodarska delegacija. Albanske partnerje ponovno nagovarjamo s kompetencami in poslovnimi predlogi slovenskih podjetij, ki želijo kandidirati za izvedbo okoljskih projektov in vzpostavitev poslovnega sodelovanja v Albaniji - predvsem na področju odpadnih vod. Vprašanje, ki se utemeljeno zastavlja, se glasi: Zakaj so okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana za Slovenijo tako pomembni, da imajo absolutno prednost pri usmerjanju uradne razvojne pomoči Republike Slovenije ciljnim državam? Zakaj so "odpadne vode" pomembnejše od projekta širitve mreže COBISS.Net? 

25.11.2018 23:59
Piše: Tomaž Seljak
Ključne besede:   Tomaž Seljak   Cobiss   cobiss.net   Albanija   Zahodni Balkan   knjižnice   bibliotekarstvo   Slovenija   razvojna pomoč   MZZ   Miro Cerar   Zdravko Počivalšek

Foto: Mediaspeed

Morda pa je COBISS.Net preveč inteligenten in vizionarski projekt, da bi našel svoje sistemsko mesto v izvajanju deklarirane politike Vlade Republike Slovenije do Zahodnega Balkana, ali pa usmerjevalce razvojne pomoči ciljnim državam vodijo drugi motivi.

Ministrstvo za zunanje zadeve je 13. novembra 2018 na svoji spletni strani objavilo Vabilo predstavnikom slovenskih podjetij za vključitev v poslovno delegacijo ob obisku ministra dr. Mira Cerarja v Albaniji, 26. in 27. novembra 2018. Pojasnilo v vabilu: Gre za follow-up lanskega obiska ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška z gospodarsko delegacijo v Albaniji, s katerim albanske partnerje ponovno nagovarjamo s kompetencami in poslovnimi predlogi slovenskih podjetij, ki želijo kandidirati za izvedbo okoljskih projektov in vzpostavitev poslovnega sodelovanja v Albaniji - predvsem na področju odpadnih vod. K udeležbi v delegaciji so vabljena tako okoljska kot tudi podjetja iz povezanih sektorjev.

 

Gospodarska diplomacija je zagotovo pomemben instrument državne pomoči slovenskim podjetjem pri prodiranju na tuje trge, a se sprašujem, zakaj so okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana za Slovenijo tako pomembni, da imajo absolutno prednost pri usmerjanju uradne razvojne pomoči Republike Slovenije ciljnim državam?

 

Večji projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS) Slovenije v državah Zahodnega Balkana:

 

Albanija

EUR

2017–2019 Izgradnja rastlinske čistilne naprave za naselje Pishkash Veri – CMSR/RS

(Izvajalec: BCCD, Tirana, organizacija, katere ustanovitelj je CMSR)

100.000,00

2016–2017 Pogozdovanje v občini Ersekë, Albanija - CMSR/MOP

(Izvajalec: BCCD, Tirana)

280.000,00

Bosna in Hercegovina

EUR

2018–2020 Izgradnja čistilne naprave na območju Bjelašnice in Igmana - CMSR/MF

(Izvajalec: Inoks Plus d.o.o. Murska Sobota)

640.795,00

2017–2019 Sortirna linija za mešane odpadke Donji Vakuf - CMSR/MF

(Izvajalec: Riko Ekos d.o.o.)

560.000,00

2015–2018 Ureditev hudournikov na Topčić polju – CMSR/MZZ

(Izvajalec: Hidroinženiring d.o.o., Ljubljana)

500.000,00

2015–2017 Vzpostavitev referenčnega akreditacijskega laboratorija v BiH za proučevanje kvalitete naftnih derivatov – CMSR/MF (Izvajalec: IMT, Ljubljana)

860.155,00

Črna Gora

EUR

2017–2019 Sanacija, rekonstrukcija in izgradnja vodovodne mreže na Žabljaku - CMSR/MF

(Izvajalec: Vaira, inovativni inženiring d.o.o., Maribor)

900.000,00

2018–2020 Izgradnja RČN za komunalne odpadne vode v naselju Andrijevica - CMSR/MF

(Izvajalec: Limnos d.o.o., Ljubljana)

374.500,00

2014–2016 Izgradnja sortirnice na Žabljaku - CMSR/MF

(Izvajalec: IEI d.o.o. Maribor)

1.249.699,00

2014 Oprema in izgradnja športne dvorane - druga faza projekta "Dopolnitev vsebin v hotelu Gorske oči v Žabljaku" – CMSR/MZZ (Izvajalec: Novi Volvox d.o.o. Podgorica)

949.347,00

Makedonija

EUR

2018–2020 Revitalizacija in avtomatizacija obstoječih vodooskrbnih objektov v občini Probištip – CMSR/RS (Izvajalec: Iskra Sistemi)

599.800,00

2009–2017 Izgradnja komunalne čistilne naprave Skopje – CMSR/SI

(Izvajalec: Riko d.o.o., Ljubljana)

1.500.000,00

Srbija

EUR

2018–2019 Avtomatizacija primarnih toplotnih postaj – CMSR/MF

(Izvajalec: Petrol d.o.o., Beograd)

859.037,00

2017–2019 Rekonstrukcija javne razsvetljave Kraljevo – CMSR/RS

(izvajalec: Lumenia d.o.o. Breg pri Litiji)

846.774,00

2016–2018 Izgradnja naprave za čiščenje odpadnih voda na Zlatiboru - CMSR/MF

(Izvajalec: Hidroinženiring, d.o.o. Ljubljana)

1.500.000,00

 

 

Vsi navedeni projekti se financirajo preko Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), sofinancerji pa so Ministrstvo za finance (MF), Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) ali Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Navedeni zneski predstavljajo prispevek Slovenije – največ do 50 % celotne vrednosti investicije. Ni dvoma, da imajo slovenska podjetja pri kandidiranju za izvedbo navedenih projektov nesporno prednost, ko je investitorju dano na znanje, da bo Republika Slovenija projekt sofinancirala, če bo za izvajalca izbrano slovensko podjetje. Več podatkov o navedenih in drugih projektih MRS RS je dostopnih na spletnih straneh MZZ in CMSR ter v letnih poročilih o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije. Poročilo za leto 2017 še ni objavljeno, v poročilu za leto 2016 (vir) pa lahko preberemo, da je bilo državam Zahodnega Balkana za razvojno pomoč v ožjem pomenu v letu 2016 namenjenih 12.033.999 evrov.

 

 

Težave projekta COBISS.Net

 

V mrežo knjižničnih informacijskih sistemov COBISS.Net je poleg slovenskih knjižnic vključenih že blizu 400 knjižnic iz držav Zahodnega Balkana (vir), nepovezanih pa je še blizu 900 splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter nekaj tisoč šolskih knjižnic. Širitev mreže COBISS.Net je skoraj izključno odvisna od mednarodne razvojne pomoči. Ta je še posebej pomembna, ko se institucije v ciljnih državah še odločajo, ali sprejmejo ponujeni koncept nacionalnega knjižničnega informacijskega sistema na platformi COBISS ali pa izberejo drug način avtomatizacije knjižničnega poslovanja brez povezanosti v nacionalni sistem in mrežo COBISS.Net.

 

Razvojna pomoč posameznim državam je bila v preteklih letih zelo raznolika: investicije v prostore in opremo nacionalnih COBISS centrov, nakup opreme knjižnicam, nakup literature, plačila licenc za dostop do e-virov, financiranje podiplomskega študija bibliotekarstva in drugih oblik strokovnega usposabljanja, financiranje udeležbe na konferencah, prevajanje mednarodnih knjižničarskih standardov in priročnikov COBISS v različne jezike idr. Vse z namenom, da se v ciljnih državah zagotovijo pogoji za implementacijo sistema COBISS, ki ji sledi zaračunavanje storitev nadaljnjega izobraževanja in licenc za programsko opremo.

 

Ministrstvo za zunanje zadeve je projekt COBISS.Net "zlasti zaradi njegove trajnostne naravnanosti" večkrat uvrstilo med najuspešnejše projekte razvojnega sodelovanja v regiji, žal pa "naj ne bi imelo možnosti", da bi projekt tudi finančno podprlo. V preteklosti so projekt COBISS.Net občasno finančno podprla različna ministrstva, a je bilo to vedno le rezultat razumskega razmišljanja slučajnih posameznikov, ki so dojeli vpliv tega projekta na vlogo in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu. Sofinanciranje projekta se je v obdobju 2012–2013 ustavilo na letni ravni 100.000 EUR (prispevek ARRS), ko pa je leta 2014 financiranje osnovne dejavnosti IZUM-a prešlo iz ARRS neposredno pod MIZŠ, je le-ta finančno podporo širitvi mreže COBISS.Net ukinil! Ključni problem seveda niso javnofinančne omejitve, temveč nerazumevanje projekta in njegove dolgoročne naravnanosti.

 

Ob tem so bile leta 2015/2016 zapravljene tudi priložnosti za pridobitev 10 milijonov evropskih sredstev iz programa IPA. Za to bi bil potreben le politični dogovor z državami Zahodnega Balkana – na enem od ministrskih ali vladnih srečanj bi moral financiranje projekta nekdo predlagati in s predlogom bi morale soglašati države prejemnice pomoči. Idealna priložnost za to je bil "The Western Balkans Summit in Vienna on August 27, 2015", ko so nam predstavniki Evropske komisije svetovali, da projekt predlaga naš minister za zunanje zadeve, a so strokovne službe MZZ to zavrnile. Sledil je dogovoru z avstrijskim ministrom za znanost, raziskovanje in gospodarstvo, da bo projekt podprl,  če ga bo predlagal naš minister Zdravko Počivalšek. Slednji je pobudo sprejel in en dan pred konferenco sem dobil telefonsko potrditev, da bo minister v svojem nagovoru izpostavil projekt COBISS.Net in predlagal njegovo financiranje iz evropskih sredstev, a tega ni naredil. Zgodba se je ponovila leta 2016, ko se z državno sekretarko na MZZ ni bilo možno dogovoriti, da se naš veleposlanik udeležil ministrskega sestanka v Sarajevu (Ministerial Meeting of the Western Balkans Platform on Education and Training, 27-28 June 2016) in predlaga financiranje projekta iz evropskih sredstev.

 

Državni zbor je septembra 2017 sprejel novo Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije. Zahodni Balkan je še vedno prva prednostna regija mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, prednostna vsebinska področja pa so:

 

  • spodbujanje miroljubnih in vključujočih družb, s poudarkom na dobrem upravljanju, enakih možnostih, vključno z enakostjo spolov, ter kakovostnem izobraževanju;

  • boj proti podnebnim spremembam, s poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z naravnimi in energetskimi viri.

 

Ni dvoma, da mreža COBISS.Net zagotavlja pogoje za dobro upravljanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti, enake možnosti za dostop do informacij in kakovostno izobraževanje ter s tem ustreza vsebinskim prioritetam MRS RS. Morda pa je COBISS.Net preveč inteligenten in vizionarski projekt, da bi našel svoje sistemsko mesto v izvajanju deklarirane politike Vlade RS do Zahodnega Balkana, ali pa usmerjevalce razvojne pomoči ciljnim državam vodijo drugi motivi.

 

Lani ste kot predsednik Vlade RS prejeli pobudo skupine evropskih poslancev iz Slovenije, da Vlada RS projekt COBISS.Net uvrsti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja RS in podpre tudi prizadevanja za pridobitev evropskih sredstev za razvojno pomoč knjižnicam v državah Zahodnega Balkana. Sledil je predlog MIZŠ, da se pod okriljem MZZ uredi status projekta in vzpostavi organizacijska struktura projekta, ki bo omogočala uresničitev zastavljenih ciljev projekta, a je MZZ predlog birokratsko zavrnil.

 

 

Albanija in COBISS.Net

 

Po večletnih pripravah je bil COBISS inicialno implementiran v knjižnici Akademije znanosti Albanije decembra 2012. Sledile so še druge knjižnice in danes je v COBISS.AL vključenih 30 albanskih knjižnic. Žal je Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport leta 2013 blokiralo vse predloge za razvojno pomoč knjižnicam v državah Zahodnega Balkana in tako tudi:

 

  • pobudo albanskega ministra za izobraževanje in znanost (januar 2013) za pripravo in podpis medvladnega protokola o implementaciji sistema COBISS v Albaniji,

  • dogovor z albansko ministrico za inovacije in javno upravo (avgust 2013) o sodelovanju pri organiziranju nacionalnega COBISS centra v Nacionalni knjižnici Albanije po zamenjavi direktorja navedene knjižnice,

  • pobudo Urada predsednika RS, da predsednik Borut Pahor ob obisku Kosova (september 2013) spodbudi politične strukture na Kosovu k podpori vključitvi kosovskih knjižnic v COBISS.Net,

  • dogovor z albansko ministrico za kulturo, mladino in šport (oktober 2013) o programskih usmeritvah projekta COBISS.Net – Albanija v obdobju 2013–2015 in

  • organiziranje izrednega podiplomskega študija bibliotekarstva na Univerzi v Skadru po programu Univerze v Ljubljani.

 

 

Takratni predlog strokovnih služb MIZŠ, da se za razvojno pomoč Albaniji in Kosovu prerazporedi 150.000 evrov, je minister Jernej Pikalo zavrnil in sodelovanje IZUM-a s pristojnimi ministrstvi Vlade Republike Albanije je bilo prekinjeno (zapravljeno zaupanje).

 

Ko smo aprila 2015 prejeli prošnjo Urada predsednika albanske vlade za pomoč pri ustanovitvi vladne knjižnice in s tem povezani implementaciji sistema COBISS, sva z direktorjem IZUM-a poslala vam (takrat predsedniku Vlade Republike Slovenije) in v vednost ministru za zunanje zadeve pismo s predstavitvijo situacije in prošnjo za usmeritve glede nadaljnjih aktivnosti. Dobili pa smo odgovor MIZŠ, da navedena razvojna pomoč "ne sodi v pristojnost MIZŠ".

 

Ker smo morali leta 2013 objavljen razpis za študij bibliotekarstva razveljaviti, je danes izobrazbena struktura knjižničarjev v Albaniji in na Kosovu še vedno enaka kot pred petimi leti. Kosovo, ki je po številu prebivalcev le malo manjše od Slovenije, ima v knjižnicah manj kot 10 knjižničarjev z univerzitetno bibliotekarsko izobrazbo, Slovenija pa jih ima preko 600. Ob tem je še vedno odprto tudi vprašanje vključitve Nacionalne knjižnice Albanije v sistem COBISS.AL.

 

 

Spoštovani gospod minister,

 

na dan vašega obiska v Albanij se v Mariboru pričenja konferenca COBISS 2018. Pred devetimi leti je na takratni ministrski konferenci o informacijski infrastrukturi znanosti, izobraževanja in kulture COBISS 2009 imel uvodni nagovor koordinator za Zahodni Balkan, veleposlanik Vojko Volk, ki je izpostavil pomen projekta COBISS.Net v kontekstu slovenske razvojne pomoči državam Zahodnega Balkana (vir). Od takrat dalje je MZZ projektu COBISS.Net nudil le deklarativno podporo, zavračal pa vse predloge za vzpostavitev medresorske koordinacije in sofinanciranje projekta.

 

Predlagam, da razmislite o razlogih za velik razkorak med deklarirano in dejansko podporo projektu COBISS.Net. Težko je namreč verjeti, da so okoljski projekti pomembnejši izvozni produkt slovenskega znanja.

 

S spoštovanjem,

mag. Tomaž Seljak

 

Tomaž Seljak je dolgoletni direktor IZUM-a in koordinator projekta COBISS.Net.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.751
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.487
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.550
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.060
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.493
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.430
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.317
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 526
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 472
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.334