Komentar

Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije

Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže COBISS.Net? Dolgoletni direktor IZUM-a in koordinator projekta COBISS.Net Tomaž Seljak je napisal odprto pismo zunanjemu ministru pred obiskom v Albaniji, kjer bo Mira Cerarja spremljala tudi gospodarska delegacija. Albanske partnerje ponovno nagovarjamo s kompetencami in poslovnimi predlogi slovenskih podjetij, ki želijo kandidirati za izvedbo okoljskih projektov in vzpostavitev poslovnega sodelovanja v Albaniji - predvsem na področju odpadnih vod. Vprašanje, ki se utemeljeno zastavlja, se glasi: Zakaj so okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana za Slovenijo tako pomembni, da imajo absolutno prednost pri usmerjanju uradne razvojne pomoči Republike Slovenije ciljnim državam? Zakaj so "odpadne vode" pomembnejše od projekta širitve mreže COBISS.Net? 

25.11.2018 23:59
Piše: Tomaž Seljak
Ključne besede:   Tomaž Seljak   Cobiss   cobiss.net   Albanija   Zahodni Balkan   knjižnice   bibliotekarstvo   Slovenija   razvojna pomoč   MZZ   Miro Cerar   Zdravko Počivalšek

Foto: Mediaspeed

Morda pa je COBISS.Net preveč inteligenten in vizionarski projekt, da bi našel svoje sistemsko mesto v izvajanju deklarirane politike Vlade Republike Slovenije do Zahodnega Balkana, ali pa usmerjevalce razvojne pomoči ciljnim državam vodijo drugi motivi.

Ministrstvo za zunanje zadeve je 13. novembra 2018 na svoji spletni strani objavilo Vabilo predstavnikom slovenskih podjetij za vključitev v poslovno delegacijo ob obisku ministra dr. Mira Cerarja v Albaniji, 26. in 27. novembra 2018. Pojasnilo v vabilu: Gre za follow-up lanskega obiska ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška z gospodarsko delegacijo v Albaniji, s katerim albanske partnerje ponovno nagovarjamo s kompetencami in poslovnimi predlogi slovenskih podjetij, ki želijo kandidirati za izvedbo okoljskih projektov in vzpostavitev poslovnega sodelovanja v Albaniji - predvsem na področju odpadnih vod. K udeležbi v delegaciji so vabljena tako okoljska kot tudi podjetja iz povezanih sektorjev.

 

Gospodarska diplomacija je zagotovo pomemben instrument državne pomoči slovenskim podjetjem pri prodiranju na tuje trge, a se sprašujem, zakaj so okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana za Slovenijo tako pomembni, da imajo absolutno prednost pri usmerjanju uradne razvojne pomoči Republike Slovenije ciljnim državam?

 

Večji projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS) Slovenije v državah Zahodnega Balkana:

 

Albanija

EUR

2017–2019 Izgradnja rastlinske čistilne naprave za naselje Pishkash Veri – CMSR/RS

(Izvajalec: BCCD, Tirana, organizacija, katere ustanovitelj je CMSR)

100.000,00

2016–2017 Pogozdovanje v občini Ersekë, Albanija - CMSR/MOP

(Izvajalec: BCCD, Tirana)

280.000,00

Bosna in Hercegovina

EUR

2018–2020 Izgradnja čistilne naprave na območju Bjelašnice in Igmana - CMSR/MF

(Izvajalec: Inoks Plus d.o.o. Murska Sobota)

640.795,00

2017–2019 Sortirna linija za mešane odpadke Donji Vakuf - CMSR/MF

(Izvajalec: Riko Ekos d.o.o.)

560.000,00

2015–2018 Ureditev hudournikov na Topčić polju – CMSR/MZZ

(Izvajalec: Hidroinženiring d.o.o., Ljubljana)

500.000,00

2015–2017 Vzpostavitev referenčnega akreditacijskega laboratorija v BiH za proučevanje kvalitete naftnih derivatov – CMSR/MF (Izvajalec: IMT, Ljubljana)

860.155,00

Črna Gora

EUR

2017–2019 Sanacija, rekonstrukcija in izgradnja vodovodne mreže na Žabljaku - CMSR/MF

(Izvajalec: Vaira, inovativni inženiring d.o.o., Maribor)

900.000,00

2018–2020 Izgradnja RČN za komunalne odpadne vode v naselju Andrijevica - CMSR/MF

(Izvajalec: Limnos d.o.o., Ljubljana)

374.500,00

2014–2016 Izgradnja sortirnice na Žabljaku - CMSR/MF

(Izvajalec: IEI d.o.o. Maribor)

1.249.699,00

2014 Oprema in izgradnja športne dvorane - druga faza projekta "Dopolnitev vsebin v hotelu Gorske oči v Žabljaku" – CMSR/MZZ (Izvajalec: Novi Volvox d.o.o. Podgorica)

949.347,00

Makedonija

EUR

2018–2020 Revitalizacija in avtomatizacija obstoječih vodooskrbnih objektov v občini Probištip – CMSR/RS (Izvajalec: Iskra Sistemi)

599.800,00

2009–2017 Izgradnja komunalne čistilne naprave Skopje – CMSR/SI

(Izvajalec: Riko d.o.o., Ljubljana)

1.500.000,00

Srbija

EUR

2018–2019 Avtomatizacija primarnih toplotnih postaj – CMSR/MF

(Izvajalec: Petrol d.o.o., Beograd)

859.037,00

2017–2019 Rekonstrukcija javne razsvetljave Kraljevo – CMSR/RS

(izvajalec: Lumenia d.o.o. Breg pri Litiji)

846.774,00

2016–2018 Izgradnja naprave za čiščenje odpadnih voda na Zlatiboru - CMSR/MF

(Izvajalec: Hidroinženiring, d.o.o. Ljubljana)

1.500.000,00

 

 

Vsi navedeni projekti se financirajo preko Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), sofinancerji pa so Ministrstvo za finance (MF), Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) ali Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Navedeni zneski predstavljajo prispevek Slovenije – največ do 50 % celotne vrednosti investicije. Ni dvoma, da imajo slovenska podjetja pri kandidiranju za izvedbo navedenih projektov nesporno prednost, ko je investitorju dano na znanje, da bo Republika Slovenija projekt sofinancirala, če bo za izvajalca izbrano slovensko podjetje. Več podatkov o navedenih in drugih projektih MRS RS je dostopnih na spletnih straneh MZZ in CMSR ter v letnih poročilih o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije. Poročilo za leto 2017 še ni objavljeno, v poročilu za leto 2016 (vir) pa lahko preberemo, da je bilo državam Zahodnega Balkana za razvojno pomoč v ožjem pomenu v letu 2016 namenjenih 12.033.999 evrov.

 

 

Težave projekta COBISS.Net

 

V mrežo knjižničnih informacijskih sistemov COBISS.Net je poleg slovenskih knjižnic vključenih že blizu 400 knjižnic iz držav Zahodnega Balkana (vir), nepovezanih pa je še blizu 900 splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter nekaj tisoč šolskih knjižnic. Širitev mreže COBISS.Net je skoraj izključno odvisna od mednarodne razvojne pomoči. Ta je še posebej pomembna, ko se institucije v ciljnih državah še odločajo, ali sprejmejo ponujeni koncept nacionalnega knjižničnega informacijskega sistema na platformi COBISS ali pa izberejo drug način avtomatizacije knjižničnega poslovanja brez povezanosti v nacionalni sistem in mrežo COBISS.Net.

 

Razvojna pomoč posameznim državam je bila v preteklih letih zelo raznolika: investicije v prostore in opremo nacionalnih COBISS centrov, nakup opreme knjižnicam, nakup literature, plačila licenc za dostop do e-virov, financiranje podiplomskega študija bibliotekarstva in drugih oblik strokovnega usposabljanja, financiranje udeležbe na konferencah, prevajanje mednarodnih knjižničarskih standardov in priročnikov COBISS v različne jezike idr. Vse z namenom, da se v ciljnih državah zagotovijo pogoji za implementacijo sistema COBISS, ki ji sledi zaračunavanje storitev nadaljnjega izobraževanja in licenc za programsko opremo.

 

Ministrstvo za zunanje zadeve je projekt COBISS.Net "zlasti zaradi njegove trajnostne naravnanosti" večkrat uvrstilo med najuspešnejše projekte razvojnega sodelovanja v regiji, žal pa "naj ne bi imelo možnosti", da bi projekt tudi finančno podprlo. V preteklosti so projekt COBISS.Net občasno finančno podprla različna ministrstva, a je bilo to vedno le rezultat razumskega razmišljanja slučajnih posameznikov, ki so dojeli vpliv tega projekta na vlogo in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu. Sofinanciranje projekta se je v obdobju 2012–2013 ustavilo na letni ravni 100.000 EUR (prispevek ARRS), ko pa je leta 2014 financiranje osnovne dejavnosti IZUM-a prešlo iz ARRS neposredno pod MIZŠ, je le-ta finančno podporo širitvi mreže COBISS.Net ukinil! Ključni problem seveda niso javnofinančne omejitve, temveč nerazumevanje projekta in njegove dolgoročne naravnanosti.

 

Ob tem so bile leta 2015/2016 zapravljene tudi priložnosti za pridobitev 10 milijonov evropskih sredstev iz programa IPA. Za to bi bil potreben le politični dogovor z državami Zahodnega Balkana – na enem od ministrskih ali vladnih srečanj bi moral financiranje projekta nekdo predlagati in s predlogom bi morale soglašati države prejemnice pomoči. Idealna priložnost za to je bil "The Western Balkans Summit in Vienna on August 27, 2015", ko so nam predstavniki Evropske komisije svetovali, da projekt predlaga naš minister za zunanje zadeve, a so strokovne službe MZZ to zavrnile. Sledil je dogovoru z avstrijskim ministrom za znanost, raziskovanje in gospodarstvo, da bo projekt podprl,  če ga bo predlagal naš minister Zdravko Počivalšek. Slednji je pobudo sprejel in en dan pred konferenco sem dobil telefonsko potrditev, da bo minister v svojem nagovoru izpostavil projekt COBISS.Net in predlagal njegovo financiranje iz evropskih sredstev, a tega ni naredil. Zgodba se je ponovila leta 2016, ko se z državno sekretarko na MZZ ni bilo možno dogovoriti, da se naš veleposlanik udeležil ministrskega sestanka v Sarajevu (Ministerial Meeting of the Western Balkans Platform on Education and Training, 27-28 June 2016) in predlaga financiranje projekta iz evropskih sredstev.

 

Državni zbor je septembra 2017 sprejel novo Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije. Zahodni Balkan je še vedno prva prednostna regija mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, prednostna vsebinska področja pa so:

 

  • spodbujanje miroljubnih in vključujočih družb, s poudarkom na dobrem upravljanju, enakih možnostih, vključno z enakostjo spolov, ter kakovostnem izobraževanju;

  • boj proti podnebnim spremembam, s poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z naravnimi in energetskimi viri.

 

Ni dvoma, da mreža COBISS.Net zagotavlja pogoje za dobro upravljanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti, enake možnosti za dostop do informacij in kakovostno izobraževanje ter s tem ustreza vsebinskim prioritetam MRS RS. Morda pa je COBISS.Net preveč inteligenten in vizionarski projekt, da bi našel svoje sistemsko mesto v izvajanju deklarirane politike Vlade RS do Zahodnega Balkana, ali pa usmerjevalce razvojne pomoči ciljnim državam vodijo drugi motivi.

 

Lani ste kot predsednik Vlade RS prejeli pobudo skupine evropskih poslancev iz Slovenije, da Vlada RS projekt COBISS.Net uvrsti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja RS in podpre tudi prizadevanja za pridobitev evropskih sredstev za razvojno pomoč knjižnicam v državah Zahodnega Balkana. Sledil je predlog MIZŠ, da se pod okriljem MZZ uredi status projekta in vzpostavi organizacijska struktura projekta, ki bo omogočala uresničitev zastavljenih ciljev projekta, a je MZZ predlog birokratsko zavrnil.

 

 

Albanija in COBISS.Net

 

Po večletnih pripravah je bil COBISS inicialno implementiran v knjižnici Akademije znanosti Albanije decembra 2012. Sledile so še druge knjižnice in danes je v COBISS.AL vključenih 30 albanskih knjižnic. Žal je Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport leta 2013 blokiralo vse predloge za razvojno pomoč knjižnicam v državah Zahodnega Balkana in tako tudi:

 

  • pobudo albanskega ministra za izobraževanje in znanost (januar 2013) za pripravo in podpis medvladnega protokola o implementaciji sistema COBISS v Albaniji,

  • dogovor z albansko ministrico za inovacije in javno upravo (avgust 2013) o sodelovanju pri organiziranju nacionalnega COBISS centra v Nacionalni knjižnici Albanije po zamenjavi direktorja navedene knjižnice,

  • pobudo Urada predsednika RS, da predsednik Borut Pahor ob obisku Kosova (september 2013) spodbudi politične strukture na Kosovu k podpori vključitvi kosovskih knjižnic v COBISS.Net,

  • dogovor z albansko ministrico za kulturo, mladino in šport (oktober 2013) o programskih usmeritvah projekta COBISS.Net – Albanija v obdobju 2013–2015 in

  • organiziranje izrednega podiplomskega študija bibliotekarstva na Univerzi v Skadru po programu Univerze v Ljubljani.

 

 

Takratni predlog strokovnih služb MIZŠ, da se za razvojno pomoč Albaniji in Kosovu prerazporedi 150.000 evrov, je minister Jernej Pikalo zavrnil in sodelovanje IZUM-a s pristojnimi ministrstvi Vlade Republike Albanije je bilo prekinjeno (zapravljeno zaupanje).

 

Ko smo aprila 2015 prejeli prošnjo Urada predsednika albanske vlade za pomoč pri ustanovitvi vladne knjižnice in s tem povezani implementaciji sistema COBISS, sva z direktorjem IZUM-a poslala vam (takrat predsedniku Vlade Republike Slovenije) in v vednost ministru za zunanje zadeve pismo s predstavitvijo situacije in prošnjo za usmeritve glede nadaljnjih aktivnosti. Dobili pa smo odgovor MIZŠ, da navedena razvojna pomoč "ne sodi v pristojnost MIZŠ".

 

Ker smo morali leta 2013 objavljen razpis za študij bibliotekarstva razveljaviti, je danes izobrazbena struktura knjižničarjev v Albaniji in na Kosovu še vedno enaka kot pred petimi leti. Kosovo, ki je po številu prebivalcev le malo manjše od Slovenije, ima v knjižnicah manj kot 10 knjižničarjev z univerzitetno bibliotekarsko izobrazbo, Slovenija pa jih ima preko 600. Ob tem je še vedno odprto tudi vprašanje vključitve Nacionalne knjižnice Albanije v sistem COBISS.AL.

 

 

Spoštovani gospod minister,

 

na dan vašega obiska v Albanij se v Mariboru pričenja konferenca COBISS 2018. Pred devetimi leti je na takratni ministrski konferenci o informacijski infrastrukturi znanosti, izobraževanja in kulture COBISS 2009 imel uvodni nagovor koordinator za Zahodni Balkan, veleposlanik Vojko Volk, ki je izpostavil pomen projekta COBISS.Net v kontekstu slovenske razvojne pomoči državam Zahodnega Balkana (vir). Od takrat dalje je MZZ projektu COBISS.Net nudil le deklarativno podporo, zavračal pa vse predloge za vzpostavitev medresorske koordinacije in sofinanciranje projekta.

 

Predlagam, da razmislite o razlogih za velik razkorak med deklarirano in dejansko podporo projektu COBISS.Net. Težko je namreč verjeti, da so okoljski projekti pomembnejši izvozni produkt slovenskega znanja.

 

S spoštovanjem,

mag. Tomaž Seljak

 

Tomaž Seljak je dolgoletni direktor IZUM-a in koordinator projekta COBISS.Net.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
11
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
11
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.563
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.220
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.775
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.531
05/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.385
06/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.011
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.572
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.341
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.437
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 985