Spoštovani gospod predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec, skladno z vašo nedavno uredbo v zvezi s t.i. sovražnim govorom v nekaterih medijih, na kar ste opozorili v svoji izjavi, vam v predogled pošiljamo tekst, ki ga želimo objaviti na portalu+, vendar nismo prepričani, ali se v njem morda ne nahajajo elementi t.i. sovražnega govora. Ker nikakor ne bi želeli kršiti vaših navodil, saj utegnejo biti posledice za nas težke, vas vljudno prosimo, če objavljeni tekst nemudoma pregledate in nam sporočite, ali ustreza vašim kriterijem. Ker se zavedamo, da je vaš urnik zelo natrpan, smo si dovolili prispevek že objaviti, vendar ga bomo - v kolikor bomo od vas dobili negativno mnenje - takoj odstranili s spleta, namesto tega pa objavili našo samokritiko in zaobljubo, da v bodoče brez vaše odobritve ne bomo več objavljali ničesar. V tem primeru vas tudi prosimo, če na uredništvo portala+ pošljete svojega medijskega komisarja, da bo nadzoroval naše delo, bral članke pred objavo in v vašem imenu skrbel za to, da bodo na našem mediju vrata za vstop t.i. sovražnega govora ostala trdno zaprta še naprej.

***

Eden od nenavadnih fenomenov našega časa je odpadniški liberalec. Poleg znane marksistične trditve, da je "buržoazna svoboda" iluzija, je zdaj splošno razširjena težnja utemeljevanja, da je demokracijo mogoče braniti samo s totalitarnimi metodami. Če človek ljubi demokracijo, pravi argument, mora uničiti njene sovražnike, vseeno s kakšnimi sredstvi, kajti slednja upravičujejo cilj. In kdo so sovražniki demokracije? Vedno se zdi, da to niso samo tisti, ki jo odkrito in zavestno napadajo, temveč tisti, ki jo "objektivno" ogrožajo s širjenjem zmotnih doktrin. Z drugimi besedami, obramba demokracije vključuje uničenje vsakega neodvisnega mišljenja. Ta argument so na primer uporabili za opravičevanje čistk v obdobju stalinizma. Tudi najgorečnejši pristaš revolucije in tovariša Stalina najbrž ni verjel, da so bile vse žrtve krive vsega tistega, česar so jih obtoževali. Toda s svojimi heretičnimi mnenji so "objektivno" škodovale režimu, zato je bilo čisto prav, da so jih v končni fazi poslali v gulage ali pa umorili že med zasliševanjem, še pred tem pa jih tudi predhodno diskreditirali z lažnimi obtožbami. Enak argument so uporabili, da so opravičili čisto zavestno laganje, ki se je vleklo v levičarskem tisku o trockistih in drugih republikanskih manjšinah v španski državljanski vojni. In spet so ga uporabili kot razlog za vzklikanje zoper načelo habeas corpus, ko so leta 1943 izpustili Mosleya.