Thermana je že leta 2008 zaključila z izgubo v višini več kot dva milijona evrov. Poslovanje z izgubo se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih, zato družba ni bila v stanju poplačevati svojih obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in finančnih upnikov. Sledila je razrešitev (13. julija 2013) tedanjega direktorja Romana Matka. Domneva se lahko, da se je nadzorni svet družbe zavedal, da je potrebno družbo usmeriti v izboljšanje poslovnih rezultatov in finančno konsolidacijo. V nasprotnem primeru bi družbi lahko poleg insolventnosti grozil tudi stečaj in s tem izguba 500 (!) delovnih mest in posledično vseh koncesij za opravljanje zdravstvene in socialne dejavnosti. Matka je zamenjal novi predsednik uprave Andrej Bošnjak. Ta bi moral reševati zamude izplačil dobaviteljem, poplačevati obveznosti do bank, v zakonsko določenih rokih izplačevati polovico regresa vsem redno zaposlenim. Banke so grozile z odpovedjo kreditnih pogodb, kar bi pomenilo, da bi vse obveznosti v trenutku odpovedi zapadle, družba Thermana pa bi postala insolventna.

V času dogovarjanja z bankami o reprogramiranju obstoječih kreditov na daljše obdobje je bilo ugotovljeno, da novozgrajeni hotel prinaša dovolj prihodkov, ki bi opravičevali njegovo vrednost, izkazano v bilanci stanja družbe. Uprava je zato morala preveriti ustreznost knjigovodske vrednosti hotela v bilanci stanja in jo na podlagi cenitev neodvisne in certificirane revizijske hiše oziroma strokovnjaka ustrezno ovrednotiti. Povedano po domače, investiciji (hotelu) je bilo potrebno zmanjšati njegovo knjigovodsko vrednost na realno finančno vrednost, tj. na raven prihodkov, ki jih lahko objekt v naslednjih letih zagotovi.

Postopek vrednotenja in letno poročilo za 2013 je preverila neodvisna revizorska hiša Deloitte. Kot izhaja iz letnega poročila, je v revizorskem mnenju posebej poudarila, da se niso mogli prepričati o pošteni vrednosti premoženja za pretekla poslovna leta. Je pa postopek vrednotenja izkazal potrebe po slabitvi premoženja, torej hotela in zemljišč za približno 25 milijonov evrov, kar je posledično pomenilo veliko bilančno izgubo v letu 2013. Njihovo mnenje posredno nakazuje, da bi bilo glede na negativne rezultate, ki jih je družba izkazovala v letih pred tem, potrebno premoženje družbe slabiti že v preteklih letih, za kar pa je bil odgovoren takratni direktor Roman Matek.

Thermana Laško se je v preteklosti zaradi komaj izognila stečaju. Zdaj bodo na sodišču ugotavljali, kakšna je bila pri tem odgovornost vodilnih.

Bošnjak od rešitelja do obtoženca

Delovanje Andreja Bošnjaka in vodstva Thermane v tistem času je preiskovala tudi celjska kriminalistična policija. Junija lani so celjski kriminalisti skupaj s kolegi iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na območju Celja, Maribora in Ljubljane opravili deset hišnih in eno osebno preiskavo. Iskali so sledi in predmete, pomembne za kazenski postopek.

Kriminalisti so preiskovali sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in vzeli pod drobnogled dve osebi, ki sta naročili cenitev Thermane. "S tem sta osumljena ustvarila umetne pogoje za insolventnost družbe in postopek prisilne poravnave. V nadaljevanju sta ga predlagala kot enega ključnih ukrepov finančnega prestrukturiranja, s katerim bi bil v osnovni kapital družbe konvertiran ustrezen delež terjatev upnikov, vse z namenom spremembe lastniške strukture družbe oziroma oškodovanja dotedanjih delničarjev", je lani po opravljenih preiskavah pojasnila tiskovna predstavnica celjske policijske uprave Milena Trbulin. 

Roman Matek, krivdno razrešeni bivši direktor Thermane, zdaj toži to družbo. (Foto: Mediaspeed)

Delničarji Thermane Laško naj bi bili zaradi tega oškodovani za več kot 15 milijonov evrov. Zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta neuradno osumljena nekdanji predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak  in prav tako že nekdanja prokuristka družbe Nataša Tomić, ki sta s cenitvami, spremembo vrednotenja in zlorabo institutov korporacijskega in insolventnega prava delničarje družbe oškodovala za ves vložek oziroma pravice iz njihovih delnic, tako lastniške kot upravljavske. To pomeni, da so ostali brez vsega. Zagrožena kazen za očitana kazniva dejanja osumljenima je do osem let zapora. Policija je sporočila, da so hišno preiskavo opravili tudi v revizijski hiši. Cenitveno poročilo je izdelal Anton Kožar, pri katerem hišnih preiskav niso opravljali.

Absurdna tožba razrešenega Matka

Zaplet pa se za Thermano z dvomljivimi direktorji tu še ne konča. Za to je poskrbel nihče drug kot nekdanji direktor Roman Matek, ki je za časa vodenja Thermane družbo pripeljal tako daleč, da ga je moral nadzorni svet družbe poleti 2013, preden bi bilo za zdravilišče in 500 delovnih mest prepozno, razrešiti s položaja direktorja Thermane. Da bi se absurdnost Matkovega delovanja zdaj izkazala za res neverjetno, je potrebno vedeti naslednje: Thermana je, da bi lahko tekoče poslovala, potrebovala dodatni kapital, ki pa ga delničarji oziroma lastniki niso bili pripravljeni zagotoviti. Na treh skupščinah Thermane, ki so bile sklicane pred pričetkom prisilne poravnave, so veliki delničarji (DUTB, Pivovarna Laško, Gorenjska banka) glasovali za dokapitalizacijo s konverzijo terjatev v kapital. Na drugi strani pa so nekateri mali delničarji glasovali proti, saj so želeli ohraniti svoje deleže ne glede na to, da bi družba zaradi tega lahko pristala v stečaju, če dokapitalizacija ne bi bila realizirana.

Trditve malih delničarjev, ki v resnici niso mali in ki sedaj tožijo družbo za nepotrebno uvedbo prisilne poravnave, so zato popolno zavajanje javnosti in zloraba pravnih institucij za ozke osebne interese posameznikov. Med temi malimi delničarji, ki sedaj tožijo Thermano, ni niti enega zaposlenega delavca Thermane, ki so prav tako izgubili svoje delnice. Ni niti enega posojilodajalca, ki so terjatve bodisi konvertirali v lastniške deleže bodisi odpisali, saj jim je bilo pomembnejše, da družba ohrani delovna mesta v Laškem in da Thermana nadaljuje svoje poslanstvo na področju rehabilitacije in varstva starejših tudi v prihodnje.

Andrej Bošnjak, nekdanji direktor Thermane: osumljen zlorabe položaja. (Foto: Finance)

Kdo torej edini toži Thermano? Nekdanji direktor Matek in nekateri zunanji izvajalci, ki so delnice pridobili z drago zaračunanimi deli pri izgradnji novega hotela. Primer tožbe Thermane je absurden, saj je tožnik oseba, ki je najbolj odgovorna za to, da bi Thermana prav lahko pristala v stečaju in bi se s tem zabrisale vse sledi o nepravilnostih v času izgradnje novega, prej omenjenega preveč vrednotenega hotela. Kot je znano iz zakonodaje, s stečajem prenehajo vse odgovornosti te vrste.

Sklepati je lahko, da je prikrita želja tožečih tudi ta, da bi posledično iz stečajne mase poceni kupili Thermano in postali njeni lastniki. Takih primerov poskusov prevzemov družb v Sloveniji v zadnjih 20 letih ni bilo malo, večina akterjev, ki jim je spodletelo, pa že služi zakonsko predpisano zaporno kazen.