Razkrivamo

Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek

Bistvo te zgodbe je sovraštvo, ki sem si ga toženi kljub svoji državljanski nekaznovanosti in prometni neomadeževanosti očitno prislužil zaradi svojih akademskih in političnih dejanj v preteklosti. V napoto sem bil tudi policistu pred dvema letoma. Vzrok mojega takratnega vznemirjenja in prošnje, da mi dovolijo čim prej nadaljevati pot, je bilo v tem, da je bila sopotnica v avtomobilu – moja soproga - zelo bolna. Problem vidim v tem, da mi je policist na pamet pripisal, da nisem privezan z varnostnim pasom in da sem alkoholiziran. Oboje se je izkazalo kot napačno.

28.11.2018 22:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Dimitrij Rupe   policija   Sandi Sheikha   postopek   tožba   odškodnina   sodišče   Delo

Foto: Facebook / Sandi Sheikha

28. oktobra 2016, tik pred Dnevom mrtvih (Vsi Sveti), smo soproga, njena negovalka in podpisani (Dimitrij Rupel) obiskali ljubljanske Žale. Bila je gneča in težko je bilo najti parkirno mesto v bližini vhoda na novi del pokopališča, kjer so pokopani ženini starši. Pri tem sem skušal - zaradi soprogine bolezni in šibkosti - parkirati čim bližje cilju. Pripomniti moram, da na parkirišču ni bilo nikogar, ki bi urejal promet. Imeli smo srečo. Opazil nas je prijatelj Borut Trekman, ki je ravno odhajal iz pokopališča in nam je želel prepustiti svoj parkirni prostor. Manever ni bil preprost, ker so se po parkirišču prerivali še drugi avtomobili, vendar je - na jezo neke voznice, ki je bila odločena prevzeti prijateljev parkirni prostor - končno uspel. Voznica, ki ji ni uspelo zasesti prijateljevega prostora, je trobila in kričala, vendar sem imel podpisani važnejše skrbi in se na to nisem oziral. Predpostavljam, da je bil brisalec, ki je bil ob vrnitvi nekoliko ukrivljen, njeno delo, vendar sem imel - kot pravim - važnejše delo. Soprogo, ki je bila po obisku družinskega groba utrujena in je imela bolečine v mehurju, sem skušal čim hitreje odpeljati domov. Žena si zaradi bolečin ni hotela pripeti varnostnega pasu, sam pa sem si pas - kot vedno - pripel, ko sem zapeljal na glavno cesto.

 

O parkiranju pišem, ker domnevam, da je bilo povezano s policijsko intervencijo, ki je sledila izvozu iz parkirišča. Domnevam, da nas je jezna voznica, ki se ni pravočasno prerinila do parkirnega mesta, ki ga je bil zapustil prijatelj Trekman, iz maščevalnosti prijavila policiji, najbrž policistu Sandiju Sheikhi. Dopuščam, da se motim, vendar se je po nekaj sekundah vožnje za mano pojavilo vozilo VW Passat, ki ga nisem prepoznal kot policijsko vozilo vse do trenutka, dokler ni vključilo sirene in prižgalo (v notranjosti vozila spravljene) modre luči. V ihti, kot jo poznamo iz televizijskih nadaljevank, me je policijsko vozilo prehitelo in prižgalo svetlobno navodilo, naj mu sledim. To sem storil.

 

Policistu Sheikhi sem izročil dokumente, nakar sem pojasnil, da imam v avtu bolno osebo, ki mora - zaradi bolečin v mehurju - čim prej domov. Policist Sheikha pa se je, ko me je prepoznal (čeprav je to najprej zanikal), odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek. Vzel mi je dokumente in jih odnesel v svoje vozilo, nakar se je začela čakalna agonija, med katero sem skušal pomiriti soprogo, pri kateri so se krči stopnjevali. Poskušal sem prepričati policista Sheikho, naj vendar sklene svojo proceduro, ker moram zaradi trpljenja soproge nadaljevati vožnjo, vendar je bil neomajen in si je vzel čas za ustvarjalno pisanje obrazcev. Ob tem sem pomislil, da bi normalni policist za čim hitrejšo rešitev problema ponudil policijsko spremstvo, pa tudi, da si me je - zaradi prepoznavnosti, morda tudi zaradi mojega kritičnega odnosa do vlade - izbral za dokazovanje svoje nadrejenosti. To sem mu tudi povedal, pri čemer nisem uporabljal izrazov, ki jih iz svoje domišljije navaja gospod Sheikha (idiot, kreten). Zgrešena je tudi policistova domneva, da so po mojem prepričanju plače pri policiji previsoke. Nasprotno, že pred tem dogodkom sem javno izjavljal, da so dohodki policistov prenizki, s tem mnenjem pa sem seznanil tudi policista Sheikho. Res sem si želel - zaradi morebitne pritožbe - zapomniti policistovo ime in res sem ga vprašal, ali je to slovensko ime. Bil sem ironičen, kar sem si dovolil zaradi policistovega neznosnega ravnanja.

 

Sheikhi vse moje prošnje in pripombe niso prišle do živega, ampak je nadaljeval s šikaniranjem, ki ni bilo krajše od pol ure. Med drugim sem moral prestati (za policista neuspešen) poskus alkoholiziranosti, kar priča o policistovi popolni nenadarjenosti, poslušati pa sem moral tudi pokroviteljska navodila, naj se pomirim, naj bom vljuden itn. Po pol ure je bil zapisnik oz. plačilni nalog gotov, vendar ga iz obupa nad nesramnostjo celega postopka nisem sprejel. Naj pripomnim, da sem plačal kazen za prekršek, ki ga je nad menoj storila policija, in kazen za moralno nesprejemljivo vedenje policista Sheikhe. Torej sem finančnemu ministrstvu poravnal račun namesto njega.

 

Kar navaja Sheikha o svojem trpljenju in duševnih težavah, je velika farsa, ki naj bi iz rablja naredila žrtev, iz žrtve pa zločinca. Da sem pisal ministrici za notranje zadeve, drži, vendar moje pismo ni imelo nobenega učinka, ker se ministrica vede, kot da ji ni treba odgovarjati na pisma državljanov, ki imajo drugačno prepričanje od njenega. Njen molk govori o zaničevanju človekovih pravic, kadar gre za ljudi, ki ne soglašajo z vladno politiko. Seveda gre predvsem za podcenjevanje arogantnosti, celo nasilja policije. Naj dodam, da, kadar je le mogoče, izražam ponos zaradi svojega sodelovanja pri ustanovitvi neodvisne Slovenije, nasprotujem pa vsem, ki se brezbrižno (in celo zaničljivo) vedejo do te države.

 

Če bo potrebno, bom za sodno rabo predložil zdravniško potrdilo o bolezni soproge, za pričanje pa bom prosil tudi Boruta Trekmana in našo sopotnico Tatjano Kopušar.

 

 

 

 

 

***

 

 

S čim sem si zaslužil sovražni članek v Delu?

 

Ob branju članka Aleksandra Brudarja "Policist toži Rupla, ker je bil ta žaljiv" (Delo, 28. novembra 2018) si lahko vsak pozornejši bralec zastavi vprašanje, s čim sem si podpisani zaslužil tako tendenciozen, v bistvu sovražen članek? Moj odgovor je, da sem si tak članek zaslužil, ker po mnenju novinarja in njegove časopisne hiše spadam v kategorijo državljanov, ki si – zaradi svoje, vladajoči nasprotne politike - zaslužijo sovraštvo.

 

To ni nedolžna trditev, zato jo moram utemeljiti.

 

Prvič, zavajajoče predstavljanje. Na razpravi na ljubljanskem okrajnem sodišču 27. oktobra 2018 je bil uradno – s strani sodnice protokolirano – navzoč novinar Slovenskih novic in ne Dela. Napad v Delu je bil zame veliko presenečenje. 

 

Drugič, zavajajoče naslavljanje. Tožitelj Sheikha trdi, da se je po incidentu, ki ga je sam povzročil, "bal, kaj bo" zaradi "položaja" obtoženega. Jasno je, da se policist pisca teh vrstic ni bal zaradi vplivnega (?) položaja, ampak se ga je brez strahu lotil ravno zato, ker takšnega položaja nima oziroma velja kot kritik vladajoče oblasti ali, kot se pravi, disident.

 

Tretjič, naslov članka. Da bi bil toženi žaljiv do policista Sandija Sheikhe, ni niti dokazano niti razsojeno, ampak je le policistova trditev, toženi in njegova priča pa sta to trditev na razpravi argumentirano spodbijala. Namesto "ker je bil žaljiv" bi novinar oz. urednik morala napisati "češ, da je bil žaljiv".

 

Četrtič, spremljajoči fotografiji. Na prvi je upodobljen zmagoslavno nasmejan policist v uniformi, čeprav je bil na razpravi navzoč v civilni obleki. Toženega so fotografirali na ulici iz zasede.

 

Petič, razporeditev teksta. Novinar je za predstavitev trditev tožnika uporabil 77 vrstic teksta, za toženčeve ugovore pa le pol toliko vrstic, pri čemer sploh ni navedel izjave priče dogodka gospe Kopušarjeve, ki je potrjevala toženčeve ugovore. Skratka, novinar se je postavil na stran tožnika in vnaprej obsodil toženega.

 

Bistvo zadeve je torej sovraštvo, ki si ga je toženi kljub svoji državljanski nekaznovanosti in prometni neomadeževanosti (saj nikoli v življenju ni vozil pod vplivom alkohola!) očitno prislužil zaradi svojih akademskih in političnih dejanj v preteklosti (kariera avtorja več deset knjig, zaslužnega profesorja, ministra, ki je dosegel mednarodno priznanje, predsedoval OVSE in Svetu Evropske unije ...). V napoto sem bil tudi policistu Sheikhi oz. naročniku aretacije pred dvema letoma. Bistvo mojega takratnega vznemirjenja in prošnje, da mi dovolijo čim prej nadaljevati pot, je bilo v tem, da je bila sopotnica v avtomobilu – moja soproga - zelo bolna. Problem vidim v tem, da mi je policist na pamet pripisal, da nisem privezan z varnostnim pasom in da sem alkoholiziran. Oboje se je izkazalo kot napačno. Čeprav ji nisem bil nič dolžan, sem dve leti nazaj državi zaradi ljubega miru plačal predpisano kazen. Nisem pa pripravljen plačati 2500 evrov "odškodnine" policistu, ki je s polurnim zavlačevanjem (pri pisanju svojih izmišljotin) povzročil trpljenje moji soprogi.

 

Nisem pripravljen nagraditi oblastniške arogance policaja.  

 

 

Zasl. prof. dr. Dimitrij Rupel,

zunanji minister RS 1990-1993, 2000-2008,

oporečnik

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.794
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.581
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.250
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 932
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.108
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 841
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 819
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 492