Komentar

Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."

Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev, torej osebnosti z močno izraženimi etičnimi stališči, ki s svojo etično držo in predanostjo resnici v javnem prostoru predstavljajo zgled in merilo, po katerem se ravna družbeni diskurz o perečih temah sodobnosti, to mnenje oblikuje kar samo od sebe, kar prinaša s sabo nepredvidljive in v tej svoji nepredvidljivosti skrajno nevarne, če ne celo pogubne posledice. 

05.12.2018 22:04
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   sovražni govor   OZN   ustava   pluralizem   Svetlana Slapšak   Alan Badiou   Platon

Problem sovražnega govora je v tem, da ko ga enkrat sprožiš, ne moreš več vplivati na njegove posledice, saj se razširi med ljudmi s hitrostjo in močjo požara, ki zaobjame vse pore družbene zavesti.

V zadnjem času, ko radi postavljamo na isto raven sovražni govor in pravico so svobode izražanja, s čimer hočemo zrelativizirati obstoj sovražnega govora, je na mestu, da med njima postavimo ostro ločnico. V nasprotnem primeru smo v nevarnosti, da zapademo v mnenjsko vse-enost, kar nas približuje temeljnemu razvrednotenju osnovnih človekovih pravic, kot jih razume Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je leta 1948 sprejela in razglasila Generalna skuščina Združenih narodov, ki med drugim v svojem 1. členu razglaša, da se "v/si ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice", in v 2. členu dodaja, "v/sakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino".

 

Tudi definicija sovražnega govora, opredeljena na Spletnem očesu, spletni točki za prijavo sovražnega govora, je zelo jasna in nedvomna: "Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne (ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno) in uperjene proti različnim manjšinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno)." Pri tem se ta opredelitev nanaša direktno na citirano deklaracijo človekovih pravic, ko nadalje pravi, da so ljudje lahko diskriminirani na podlagi "osebnih okoliščin", kot so "narodnost, rasa in etnično poreklo, versko in drugo prepričanje, spol, zdravstveno stanje, jezik, spolna usmerjenost, invalidnost, starost, gmotno stanje, izobrazba, družbeni položaj in druge".

 

V zadnjem času poskušajo tako imenovani zagovorniki mnenjskega pluralizma zrelativizirati to zelo jasno opredelitev sovražnega govora s sklicevanjem na svobodo izražanja, kot jo opredeljuje 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi naslednje:

 

"Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja."

 

Seveda je opredelitev svobode izražanja v ustavi dovolj splošna, da se lahko nanjo sklicujejo vsi tisti, ki menijo, da ima vsak pravico do svojega mnenja, ne glede na to, kakšne posledice ima njegovo mnenje za širši družbeni kontekst. Vendar je na tem mestu publicistka in antropologinja Svetlana Slapšak dovolj jasna, ko pravi:

 

"Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja, če to ne izkazuje podatkov, ni točno, osnovano na logiki in ne ustreza splošnim humanističnim merilom; če je, drugače povedano, neumno. To potem niti ni mnenje, pač pa trolovska manipulacija, ki odpre prostor neumnosti in netoleranci. To, da neumnost nima pravice do diskurzivnega življenja, sploh ne pomeni nikakršne nevarnosti za demokracijo, kakor pogosto insinuirajo zagovorniki 'lastnega mnenja', pač pa obrnjeno, prostor demokracije povečuje."

 

Miha Zadnikar v svojem prispevku za Radio Študent na to temo (Trolejbus Zloba) dodaja:

 

"Mnenje ima navsezadnje vsak otrok, mnenje ni nič posebnega – obsedenost z mnenji pa izkazuje, če rečem v jeziku Starih, hudo pomanjkanje stališč. In z njimi odgovornosti."

 

S filozofskega vidika z njim soglaša znani francoski filozof Alain Badiou, ko pravi:

 

"Najstarejši boj uma je nedvomno tisti, ki ga je sprožil Platon v imenu filozofije proti natančno poimenovanemu sovražniku: δοξα, mnenju."

 

V grškem filozofskem univerzumu, zlasti pri Platonu, namreč mnenje (δοξα) ni posebno cenjeno, saj je na vrednostni lestvici spoznavanja postavljeno ne samo v podrejeni položaj v razmerju do sposobnosti uma (nous), da doume tisto, kar je resnično in realno, ampak celo kot njegovo nasprotje: kot nekaj, kar pripada svetu videza, prevare in laži ter je kot tako pogosto predmet sofistične manipulacije

 

 

 

 

Novodobna obsedenost z lastnim mnenjem, ki je tako razširjena zlasti na popularnih družbenih omrežjih, kot so facebook, twitter, instagram in drugi, prisotna pa je tudi drugod po virtualnem in realnem prostoru, se pravi v tiskanih, vizualnih in zvočnih medijih (v časopisih ter na radijskih in televizijskih postajah), je, ne glede nato, ali prihaja z leve ali desne politične opcije, problematična in celo nevarna, in to iz več razlogov. Niti ne toliko zaradi tega, ker poglablja že pregovorni razdor znotraj enega samega naroda, s tem ko v okviru te škodljive kvazipolitične bipolarnosti ena stran naslavlja drugo s komunajzarstvom ali fašizmom, ampak predvsem zato, ker tovrstni mnenjski pluralizem legitimira princip (medijskega) linča določene skupine ali posameznikov, ki se ne strinjajo s točno določenim mnenjskim konceptom in so ravno zaradi tega običajno izpostavljeni grobi verbalni diskreditaciji s strani istomislečih z nasprotnega pola, pri čemer je jasno kot beli dan, da tukaj ne gre več za stvar samo, se pravi za resnico kot tako, ampak zgolj za eliminacijo nasprotnika.

 

Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev, torej osebnosti z močno izraženimi etičnimi stališči, ki s svojo etično držo in predanostjo resnici v javnem prostoru predstavljajo zgled in merilo, po katerem se ravna družbeni diskurz o perečih temah sodobnosti, to mnenje oblikuje kar samo od sebe, kar prinaša s sabo nepredvidljive in v tej svoji nepredvidljivosti skrajno nevarne, če ne celo pogubne posledice. 

 

Niti ni treba tako daleč v preteklost, če se hočemo spomniti načina, s katerim so določene ideološke skupine hotele in dejansko tudi so diskreditirale in eliminirale nasprotnika. Za to niti niso potrebovale direktno represivnega aparata, ampak so se izkazale zlasti s prefinjeno psihološko propagando, ki je vplivala na emocionalni spekter psihologije množic ravno s širjenjem sovražnega govora, ko je s potvorjenimi "dejstvi" izključevala marginalizirane in depriviligirane skupine, pa ne samo v določenem času Jude in Rome, ampak tudi telesno hendikepirane ljudi, v današnjem času pa homoseksualce ter tujce, ki prihajajo z drugačnih kulturnih okolij.

 

Problem sovražnega govora je namreč v tem, da ko ga enkrat sprožiš, ne moreš več vplivati na njegove posledice, saj se razširi med ljudmi s hitrostjo in močjo požara, ki zaobjame vse pore družbene zavesti. Zato je toliko bolj nujno, da se med sovražnim govorom in svobodo izražanja postavi jasna ločnica ter da se prvega strogo sankcionira.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.839
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.780
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.640
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.056
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.142
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.229
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.188
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 952
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 576