Komentar

Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci

Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. stoletja. V zadnjih letih smo doživljali poraz za porazom v vseh možnih oblikah; ravo sedaj v letu njegove smrti pa se spominjamo poraza najpomembnejše med vsemi revolucijami, "prve svetovne študentske revolucije", ki je sama sebi v naprej določila propad. 

02.12.2018 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bernardo Bertolucci   film   umetnost   XX. stoletje   Pasolini   Hollywood

Bertoluccijevo XX. stoletje je izumilo psihoanalitsko zatemnjeno oko, ki opazuje naše kolektivne in posamične psihoze. Povezal jih je s politično ali spolno akcijo svojih protagonistov.

Umrl je ateist! Umrl je Bernardo Bertolucci! S svojim ateizmom in s svojo umetnostjo je dosegel najvišjo stopnjo religiozne popolnosti. Zanj ateizem ni bil nikoli brutalen antiteizem. Zanj je bil ateizem najvišja stopnja svobode, ki je dopuščala vsa, ampak čisto vsa možna vprašanja, ki so terjala odgovore, razen odgovora na zadnje vprašanje: Ali biva za našimi življenji metastruktura, ki naj bi nas urejala in usmerjala ali pač ne? To vprašanje je nedotakljivo, še manj pa odgovor nanj - agnosticizem.

 

Umrl je marksist, umetnik! Navajeni smo, da nam čas vse pokrade, toda z njim je brezprizivno umrl čas, umrlo je dvajseto stoletje. Z njegovo smrtjo sem umrl tudi sam, še enkrat. Smrti ni, smrt je točno taka kot je znak "ničle" v matematiki, pravi moj tovariš v boju za lepoto sveta, Borut Veselko. Mi, ljudje si predstavljamo znak števila "ena", tudi znak "minus ena" si predstavljamo, ampak "ničlo" si lahko samo opišemo z znakom, z njim pa si predstavljamo točno ta isti znak "ničle", ne več ne manj!

 

Po Bertoluccijevi smrti mi je še bolj zazevalo to izvotljeno Trumpovo stoletje. Sploh te dni, ko gledam zadnje vzdihljaje človečnosti na mehiški meji, kako se nam bo vsak hip zrušilo nebo na glavo. Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. stoletja. V zadnjih letih smo doživljali poraz za porazom v vseh možnih oblikah; ravo sedaj v letu njegove smrti pa se spominjamo poraza najpomembnejše med vsemi revolucijami, "prve svetovne študentske revolucije", ki je sama sebi v naprej določila propad.

 

Toda tistega davnega leta oseminšestdeset prejšnjega stoletja je mladi Bernardo Bertolucci intenzivno živel seksualno revolucijo, vsa študentska skupnost je takrat živela v rogu spolnega obilja in revolucijonarne mladosti. Revolucijo so razumeli kot najbolj glasno demokratično voljo, to je bil soglasen študentski vzklik, ki je nadomestil demokratični da mladega sveta. Da svobodi! To je bila svatba vseh z vsemi, to je bil resničen revolucionarni misterij orgonske energije in orgazma. V dogodkovnosti tistega davnega oseminšestdesetega leta se je sredi svobode oblikovala množica odprtih umetniških del. Ne moreš verjeti, dve desetletji prej je bila ta ista Kapitalija poražena in zbombardirana, le partizani so verjeli vanjo, no vanjo je verjel tudi svet, ki v Kapitaliji nikoli ne umre, svet umetnosti. Neverjetno kako sosednji romanski in retoromasnki narodi verujejo v umetnost, če je kaj, je to tisto, kar je resnično zavidanja vredno!

 

Leto oseminšestdeset prejšnejga stoletja nam je med drugimi vrednotami zapustilo kino Bernarda Bertoluccija, ki nam predvaja svoje razkošne pripovedi. Njegovi filmi so bili za moj svet mladostniškega oblikovanja neskončno pomembni, predvsem so me opozarjali na to, da konformizem nujno legitimira in legalizira "državne množične morilce", po katerih na koncu poimenujemo stoletja: XIX. stoletje - stoletje Napoleona, XX. stoletje - stoletje Hitlerja, XXI. stoletje -  stoletje ... Umetniki v vseh zgodovinskih časih opazujemo, kako se večinski intelektualci s poniglavo prekanjenost prilagajajo prevladujoči ideologiji.

 

Bernardo Bertolucci se je med režiranjem filmov najbolj navduševal nad "filmskimi sekvencami", celo bolj kot nad filmskimi celotami, tako nad svojimi, kot nad tistimi iz svetovne zakladnice filma. Kot da bi gledali skozi njegovo "filmsko sekvenco" psihoanalitsko senaso kolektivenga telesa na psihoanalitstkem kavču sredi ogromne kino dvorane. Bertoluccijevo XX. stoletje je izumilo psihoanalitsko zatemnjeno oko, ki opazuje naše kolektivne in posamične psihoze. Povezal jih je s politično ali spolno akcijo svojih protagonistov. Včasih jih je povezal s fašistično sadistično perverznostjo, včasih pa jih je opremil s seksualno nemočjo. Kako fantastično je vodil Donalda Sutherlanda v njegovi sekvenčni nalogi, ko se je ta vzpenjal po karierni lestvici od lumpenproletarca do totalitarnega oblastnika, do patološkega fašističnega sadista. Kako fantastično je vodil vlogo Roberta De Nira in vlogo Gerarda Depardieueja v filmu Dvajseto stoletje (Novecento, 1900). Kako fantastično je filmsko uprizoril futuristično ikono, lepotico prepolno seksualne svobode in njene dobesedne nedolžnosti. Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je Bartolucci. Ena najlpeših sekvenc v zgodvini filmske umetnosti je, ko se ob sončnem zahodu na obilni kmečki mizi polne komunitarne skupnosti sprehodi "Olmo-otrok", ki bo postal "Olmo-mož", proletarec!

 

 

Giuseppe Pellizza, Il Quarto Stato

 

 

Najbolj od vsega pa je bil obseden s sliko umetnika Giuseppe Pellizza z naslovom Četrti stan iz leta 1899-1901 (Il Quarto stato / The Fourth Estate). Slika se pojavi v otvoritveni špici filma XX. stoletje, počasi se iz groplana razširi v filmski total. Na umetniški sliki velikega formata spremljamo rojstvo XX. stoletja, od totala naprej pa gledamo napoved socialnih in anarho-komunističnih gibanj. Umetnik je s tem, ko se je svojo družino postavil med kmete in proletarce, v celoti poistovetil s pozicijo potlačenih in nemočnih. Slika Četrti stan je veličasten primer prehoda iz devetnajstega v dvajseto stoletje, v njej na simbolni ravni gledamo napoved revolucije in umetnikove pozicije v njej. Slika je seveda stilno poplnoma nasprotna od mojega pogleda na vizualno umetnost, a je odlična vizualizacija komunitarne moči skupnosti. V ozadju vsega Bertoluccija obseda že izpovedana usoda Giuseppa Pellizze. To je tisto, kar je več!

 

Živel sem v istem času z Bernardom Bertoluccijem na istem kontinentu, celo srečal sem ga v Parmi, v Teatro Due, ko je prišel na našo parmsko premiero.

 

XX. stoletje je bilo hitro stoletje, zagotvo najhitrejše do sedaj. To je bil čas, ko so se vsi miti začeli zgrinjati na filmska platna, vse pripovedi so drenjale, hotele so biti naenkrat ekranizirane. Tudi v Kapitalji, še prav posebaj v Cinecitta studiu (Mali Buda), kot bi hotele preurediti ravnokar poraženo fašistično blaznost. Narativi Bernarda Bertuluccija so bili planetarno univerzalni. Zelo hitro je kot asistent enega od največjih med največjimi umetniki Piera Paola Pasolinija vstopil v svet kinematografije. Poleg Pasolinija je bil še eden, največji med največjimi, ki je zelo vplival na Bertoluccija, to je bil Federico Fellini s filmom Sladko življenje. Ne morem, da ne bi imenoval še enega velikana med največjimi, Luchina Viscontija, ki se z Bertoluccijem ni prveč bratil. Neverjetna je ta Kapitalija, od kje ji ti fantastični umetniki, od kje ji kapital za vse te podvige?

 

Bernardov oče, Attilio Bertolucci, je bil profesor zgodovine umetnosti v Parmi, izvrsten pesnik in še boljši premišljevalec in kritik filma. V počasnem filmskem prelivu iz poznih petdesetih v šestdeseta leta je v pesniku Pieru Paolu Pasoliniju, ki je takrat še pisal poezijo v furlanskem dialektu, prepoznal genija. Predlagal in odrešil ga je tako, da mu je svetoval, da se iz province preseli v umetniško središče. Želel ga je odrešiti provincializma, ki nikakor ni bil v skladu s Pasolinijevo spolno usmerjenostjo. Ta selitev je bila gotovo usodno tudi za Atilliovega takrat dvajsetletnega sina Bernarda, ki je samo dve leti kasneje zrežiral svoj prvi film po pripovedi in scenariju Piera Paola Pasolinija.

 

Filmski režiser Bernardo Bertolucci je imel poleg ogromnega vpliva na hoolywoodski novi val tudi izjemen vpliv na filmsko pripoved nasploh. Sploh pa način filmske igre; če kdo, je on bil tisti, ki je znal stati za kamero tako kot, da je gledalec v kinematografu. Igralcem je dajal takšna navodila, kot da jim gledalci odebno dajejo navodila. Zelo hitro je opazil veliko podobnost s problemom, ki ga poznamo tudi v slovenski kinematografiji: "Angleški dialogi so fantastični za filmsko umetnost, predvsem funkcionalni in neposredni. Naš jezik je sicer lep, a preveč literaren in teatralen za film."

 

Bernarda Bertoluccija je krasila nepredvidljivsot, prijaznost in izostrena psihoanalitska inetligenca. Vse to bi vam lahko potrdila tako Metka Košak, kot njena mama Božena, ki je prišla v Rim iz Ljubljane. Obe sta dolga leta prijateljevali in delali z Bernardom Bertoluccijem. V svojih obredih poslavljanja od umetnosti je izjavil: "Vse to, kar je bilo včasih kino to ni več, vse to je postalo digitalni kino, kajti vse na tem svetu je že digitalno. Adijo film, resnično se veselim novega začetka, novega digitalnega stoletja." Tako je umrl čas, ne pa Bernardo Bertolucci, sicer pa sem navajen, da nam čas vse pokrade.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.703
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.476
03/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.413
04/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.249
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.790
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.232
07/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.001
08/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 877
09/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 479
10/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.742