Komentar

Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci

Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. stoletja. V zadnjih letih smo doživljali poraz za porazom v vseh možnih oblikah; ravo sedaj v letu njegove smrti pa se spominjamo poraza najpomembnejše med vsemi revolucijami, "prve svetovne študentske revolucije", ki je sama sebi v naprej določila propad. 

02.12.2018 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bernardo Bertolucci   film   umetnost   XX. stoletje   Pasolini   Hollywood

Bertoluccijevo XX. stoletje je izumilo psihoanalitsko zatemnjeno oko, ki opazuje naše kolektivne in posamične psihoze. Povezal jih je s politično ali spolno akcijo svojih protagonistov.

Umrl je ateist! Umrl je Bernardo Bertolucci! S svojim ateizmom in s svojo umetnostjo je dosegel najvišjo stopnjo religiozne popolnosti. Zanj ateizem ni bil nikoli brutalen antiteizem. Zanj je bil ateizem najvišja stopnja svobode, ki je dopuščala vsa, ampak čisto vsa možna vprašanja, ki so terjala odgovore, razen odgovora na zadnje vprašanje: Ali biva za našimi življenji metastruktura, ki naj bi nas urejala in usmerjala ali pač ne? To vprašanje je nedotakljivo, še manj pa odgovor nanj - agnosticizem.

 

Umrl je marksist, umetnik! Navajeni smo, da nam čas vse pokrade, toda z njim je brezprizivno umrl čas, umrlo je dvajseto stoletje. Z njegovo smrtjo sem umrl tudi sam, še enkrat. Smrti ni, smrt je točno taka kot je znak "ničle" v matematiki, pravi moj tovariš v boju za lepoto sveta, Borut Veselko. Mi, ljudje si predstavljamo znak števila "ena", tudi znak "minus ena" si predstavljamo, ampak "ničlo" si lahko samo opišemo z znakom, z njim pa si predstavljamo točno ta isti znak "ničle", ne več ne manj!

 

Po Bertoluccijevi smrti mi je še bolj zazevalo to izvotljeno Trumpovo stoletje. Sploh te dni, ko gledam zadnje vzdihljaje človečnosti na mehiški meji, kako se nam bo vsak hip zrušilo nebo na glavo. Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. stoletja. V zadnjih letih smo doživljali poraz za porazom v vseh možnih oblikah; ravo sedaj v letu njegove smrti pa se spominjamo poraza najpomembnejše med vsemi revolucijami, "prve svetovne študentske revolucije", ki je sama sebi v naprej določila propad.

 

Toda tistega davnega leta oseminšestdeset prejšnjega stoletja je mladi Bernardo Bertolucci intenzivno živel seksualno revolucijo, vsa študentska skupnost je takrat živela v rogu spolnega obilja in revolucijonarne mladosti. Revolucijo so razumeli kot najbolj glasno demokratično voljo, to je bil soglasen študentski vzklik, ki je nadomestil demokratični da mladega sveta. Da svobodi! To je bila svatba vseh z vsemi, to je bil resničen revolucionarni misterij orgonske energije in orgazma. V dogodkovnosti tistega davnega oseminšestdesetega leta se je sredi svobode oblikovala množica odprtih umetniških del. Ne moreš verjeti, dve desetletji prej je bila ta ista Kapitalija poražena in zbombardirana, le partizani so verjeli vanjo, no vanjo je verjel tudi svet, ki v Kapitaliji nikoli ne umre, svet umetnosti. Neverjetno kako sosednji romanski in retoromasnki narodi verujejo v umetnost, če je kaj, je to tisto, kar je resnično zavidanja vredno!

 

Leto oseminšestdeset prejšnejga stoletja nam je med drugimi vrednotami zapustilo kino Bernarda Bertoluccija, ki nam predvaja svoje razkošne pripovedi. Njegovi filmi so bili za moj svet mladostniškega oblikovanja neskončno pomembni, predvsem so me opozarjali na to, da konformizem nujno legitimira in legalizira "državne množične morilce", po katerih na koncu poimenujemo stoletja: XIX. stoletje - stoletje Napoleona, XX. stoletje - stoletje Hitlerja, XXI. stoletje -  stoletje ... Umetniki v vseh zgodovinskih časih opazujemo, kako se večinski intelektualci s poniglavo prekanjenost prilagajajo prevladujoči ideologiji.

 

Bernardo Bertolucci se je med režiranjem filmov najbolj navduševal nad "filmskimi sekvencami", celo bolj kot nad filmskimi celotami, tako nad svojimi, kot nad tistimi iz svetovne zakladnice filma. Kot da bi gledali skozi njegovo "filmsko sekvenco" psihoanalitsko senaso kolektivenga telesa na psihoanalitstkem kavču sredi ogromne kino dvorane. Bertoluccijevo XX. stoletje je izumilo psihoanalitsko zatemnjeno oko, ki opazuje naše kolektivne in posamične psihoze. Povezal jih je s politično ali spolno akcijo svojih protagonistov. Včasih jih je povezal s fašistično sadistično perverznostjo, včasih pa jih je opremil s seksualno nemočjo. Kako fantastično je vodil Donalda Sutherlanda v njegovi sekvenčni nalogi, ko se je ta vzpenjal po karierni lestvici od lumpenproletarca do totalitarnega oblastnika, do patološkega fašističnega sadista. Kako fantastično je vodil vlogo Roberta De Nira in vlogo Gerarda Depardieueja v filmu Dvajseto stoletje (Novecento, 1900). Kako fantastično je filmsko uprizoril futuristično ikono, lepotico prepolno seksualne svobode in njene dobesedne nedolžnosti. Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je Bartolucci. Ena najlpeših sekvenc v zgodvini filmske umetnosti je, ko se ob sončnem zahodu na obilni kmečki mizi polne komunitarne skupnosti sprehodi "Olmo-otrok", ki bo postal "Olmo-mož", proletarec!

 

 

Giuseppe Pellizza, Il Quarto Stato

 

 

Najbolj od vsega pa je bil obseden s sliko umetnika Giuseppe Pellizza z naslovom Četrti stan iz leta 1899-1901 (Il Quarto stato / The Fourth Estate). Slika se pojavi v otvoritveni špici filma XX. stoletje, počasi se iz groplana razširi v filmski total. Na umetniški sliki velikega formata spremljamo rojstvo XX. stoletja, od totala naprej pa gledamo napoved socialnih in anarho-komunističnih gibanj. Umetnik je s tem, ko se je svojo družino postavil med kmete in proletarce, v celoti poistovetil s pozicijo potlačenih in nemočnih. Slika Četrti stan je veličasten primer prehoda iz devetnajstega v dvajseto stoletje, v njej na simbolni ravni gledamo napoved revolucije in umetnikove pozicije v njej. Slika je seveda stilno poplnoma nasprotna od mojega pogleda na vizualno umetnost, a je odlična vizualizacija komunitarne moči skupnosti. V ozadju vsega Bertoluccija obseda že izpovedana usoda Giuseppa Pellizze. To je tisto, kar je več!

 

Živel sem v istem času z Bernardom Bertoluccijem na istem kontinentu, celo srečal sem ga v Parmi, v Teatro Due, ko je prišel na našo parmsko premiero.

 

XX. stoletje je bilo hitro stoletje, zagotvo najhitrejše do sedaj. To je bil čas, ko so se vsi miti začeli zgrinjati na filmska platna, vse pripovedi so drenjale, hotele so biti naenkrat ekranizirane. Tudi v Kapitalji, še prav posebaj v Cinecitta studiu (Mali Buda), kot bi hotele preurediti ravnokar poraženo fašistično blaznost. Narativi Bernarda Bertuluccija so bili planetarno univerzalni. Zelo hitro je kot asistent enega od največjih med največjimi umetniki Piera Paola Pasolinija vstopil v svet kinematografije. Poleg Pasolinija je bil še eden, največji med največjimi, ki je zelo vplival na Bertoluccija, to je bil Federico Fellini s filmom Sladko življenje. Ne morem, da ne bi imenoval še enega velikana med največjimi, Luchina Viscontija, ki se z Bertoluccijem ni prveč bratil. Neverjetna je ta Kapitalija, od kje ji ti fantastični umetniki, od kje ji kapital za vse te podvige?

 

Bernardov oče, Attilio Bertolucci, je bil profesor zgodovine umetnosti v Parmi, izvrsten pesnik in še boljši premišljevalec in kritik filma. V počasnem filmskem prelivu iz poznih petdesetih v šestdeseta leta je v pesniku Pieru Paolu Pasoliniju, ki je takrat še pisal poezijo v furlanskem dialektu, prepoznal genija. Predlagal in odrešil ga je tako, da mu je svetoval, da se iz province preseli v umetniško središče. Želel ga je odrešiti provincializma, ki nikakor ni bil v skladu s Pasolinijevo spolno usmerjenostjo. Ta selitev je bila gotovo usodno tudi za Atilliovega takrat dvajsetletnega sina Bernarda, ki je samo dve leti kasneje zrežiral svoj prvi film po pripovedi in scenariju Piera Paola Pasolinija.

 

Filmski režiser Bernardo Bertolucci je imel poleg ogromnega vpliva na hoolywoodski novi val tudi izjemen vpliv na filmsko pripoved nasploh. Sploh pa način filmske igre; če kdo, je on bil tisti, ki je znal stati za kamero tako kot, da je gledalec v kinematografu. Igralcem je dajal takšna navodila, kot da jim gledalci odebno dajejo navodila. Zelo hitro je opazil veliko podobnost s problemom, ki ga poznamo tudi v slovenski kinematografiji: "Angleški dialogi so fantastični za filmsko umetnost, predvsem funkcionalni in neposredni. Naš jezik je sicer lep, a preveč literaren in teatralen za film."

 

Bernarda Bertoluccija je krasila nepredvidljivsot, prijaznost in izostrena psihoanalitska inetligenca. Vse to bi vam lahko potrdila tako Metka Košak, kot njena mama Božena, ki je prišla v Rim iz Ljubljane. Obe sta dolga leta prijateljevali in delali z Bernardom Bertoluccijem. V svojih obredih poslavljanja od umetnosti je izjavil: "Vse to, kar je bilo včasih kino to ni več, vse to je postalo digitalni kino, kajti vse na tem svetu je že digitalno. Adijo film, resnično se veselim novega začetka, novega digitalnega stoletja." Tako je umrl čas, ne pa Bernardo Bertolucci, sicer pa sem navajen, da nam čas vse pokrade.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
9
26.02.2020 03:45
V grozeči senci prihajajočega virusa bo, kot vse kaže, Janezu Janši še tretjič uspelo sestaviti vlado. Včeraj so namreč vse ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
12
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 7,316
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,572
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 6,024
04/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,301
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,878
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,175
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,620
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,715
09/
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,205
10/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,306