Komentar

Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično

Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je pojav, ki ga je v Sloveniji težje zaslediti kot divjega petelina. Zato takoj prispevam odziv na omenjeni prispevek, ki je relevanten prav zato, ker je v argumentaciji pomanjkljiv in zato v zaključkih in nenazadnje tudi v naslovu zavajajoč.

06.12.2018 23:45
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   sovražni govor   Vid Sagadin Žigon   Andrej Drapal   polemika   peer review   Platon   logos   mnenje   Svetlana Slapšak

Vsak totalitarizem, vsak sistem, v katerem posameznik živi v iluziji, da lahko država oziroma nek kolektivni organ administrativno podeljuje smisel, nenaraven in obsojen na propad. Zato je ideja, da bi moral "nekdo" ločevati pravo mnenje od nepravega mnenja, pravi govor od sovražnega, tako zelo nevarna.

Jedro zadrege prispevka Vida Sagadina Žigona se skriva v neimenovanem subjektu. Kdo je tisti, ki "ko enkrat sproži sovražni govor, ne more več vplivati na njegove posledice …". In v tem primeru ne gre le za klasičen problem izjave "treba je", katere praktična posledica običajno je, da tisto, kar "je treba", potem nihče ne naredi. Gre za dosti hujši derivat te zadrege, da je v tem primeru subjekt, ki naj bi preprečil sprožitev sovražnega govora, nereflektiran oziroma samoumeven. Ta namreč ne more biti kar vsak posameznik, saj po besedah avtorja teksta posameznik kot moralna avtoriteta sploh ne obstaja več. Hm? Ja kdo pa to je, če ni posameznik?

 

Vem, da mi ni potrebno zapisati, kdo je ta avtoriteta, ki mora zaradi preprečevanja požara, ki ga sovražni govor lahko povzroči, ukrepati. Ker je odgovor samoumeven, ga avtor niti ne imenjuje, niti ne osmisli posledic poseganja tega subjekta, ki ni posameznik, v mnenja (zaenkrat še) suverenih posameznikov. Preden ta neimenovani subjekt, ki ga vsak bralec intuitivno enoznačno prepoznava prav zato, ker je neimenovan, imenujem, pa je potrebno nekaj besed nameniti še vzvodu, ki avtorju omogoča nevarno igro s svobodo. Ta vzvod se skriva v naslovu: mnenje.

 

Avtor se na prvi pogled vešče poigrava z bolj ali manj uglednimi referencami, ki so v preteklosti že izrazili svojo skepso glede družbenega, fenomenološkega in ontološkega pomena mnenja. Zadrega primerov, ki jih navaja, je namreč v tem, da dokazujejo prav nasprotno od tega, kar je avtorjevo sporočilo. To je mogoče najlažje pojasniti prek kronskega dokaza, Platona. Ko namreč Platon mnenje jemlje kot vrednostno nižje oziroma nezanesljivo na lestvici spoznavanja, ob tem tudi zelo jasno pove, da tistega realnega (resničnega) v resnici ne moremo razumeti. Avtor teksta za portal+ to celo napiše, ko skladno s Platonovo mislijo umu podeli sposobnost doumevanja resničnega in realnega. Spregleda pa, da um ni isto kot razum. Spregleda, da Platon mnenje pripisuje svetu senc, ki jih jih je naš razum sposoben videti in o njih ustvariti svoje mnenje, medtem ko je bistvo, realno, resnično razumu skrito. Avtor zmotno implicira, da je razum sposoben priti do bistva in zato mnenje, ki je izraz razuma, razvrednoti na nivo ne-razumnosti.

 

Tej zmoti seveda na dosti bolj banalnem, da ne rečem grobem nivoju sledi predvsem Svetlana Slapšak, ki objektivno resnico zvede na nivo "podatkov", pri čemer gre v nerazumevanju Platona celo tako daleč, da vse, kar ni v skladu s podatki, imenuje neumno. Slapšakova tako spregleda temeljno funkcijo uma. Naloga uma je, da iz podatkov (senc), rezultatov razuma, ustvari nek smisel, ki si utira pot na poti k bistvu, nikakor pa ni podatek merilo umnosti ali neumnosti. Podatek je sam po sebi ne-umen. Iz te grobe začetke napake potem Slapšakova lahko samo še slabša začetno slabost.

 

To slabost je mogoče preprosto razložiti z razliko med znanostjo in scientizmom. Scientist živi v prepričanju, da znanstvenik z objektivno metodo opisuje realno. Znanstvenik pa ve, da mu skupina znanstvenikov (peer review) podljuje manjšo ali večjo stopnjo verjetnosti (sigma), da bo odkrito nekoč v prihodnosti lahko podlaga za ustvarjanje določenega smisla o razkritih podatkih. Pravi znanstveniki, predvsem tisti, ki se gibljejo na samih robovih razpiranja tako imenovane objektivnosti, prav zato, ker verjamejo znanstveni metodi, razumejo, da odkrito ni enako absolutni objektivnosti niti absolutni resnici.

 

Predvsem pa znanstvena metoda, katere rezultate ovrednoti oziroma osmisli "peer review" zelo neposredno odgovarja tudi na popolnoma zmotno in nevarno misel, da v neznanstvenem diskurzu obstaja neka druga zakonitost ugotavljanja verodostojnosti. Narobe. Potrjevanje prav vsakega človeškega diskurza temelji na metodi "peer review", samo da v neznanstvenih diskurzih skupina, ki podeljuje oceno (sigma), ni tako jasno definirana kot v primerih znanosti. Povedano drugače: veljavnost (kar je boljša beseda od resničnosti) diskurza je vedno intersubjektivna; v znanosti, v vrtcu, v družini, v društvu literatov, v podjetju, v pevskem društvu, v državi in v Združenih narodih. Vsako od teh "društev" prihaja do podatkov z drugačno metodo, osmišljanje pa poteka vedno in edino prek "peer review"  intersubjektivnosti.

 

Prav zato je vsak totalitarizem, vsak sistem, v katerem posameznik živi v iluziji, da lahko država oziroma nek kolektivni organ administrativno podeljuje smisel, nenaraven in obsojen na propad. In zato je prikrita želja avtorja članka, da bi moral "nekdo" ločevati pravo mnenje od nepravega mnenja, pravi govor od sovražnega, tako zelo nevarna. Ločevanje se dogaja stalno in nujno, intersubjektivno. Dogaja se med močnimi in odgovornimi posamezniki z manj trenji, v močnih kolektivizmih krvavo z revolucijami.

 

In kako rešiti navidezno nevarnost relativizma resnice, kadar nas na varuje objektivna resnica božje besede? Prvo zadrego reši kar objektivnost sama. Če relativiziram objektivnost stene in skušam priti skozi, bom v najboljšem primeru pridelal buško. Drugo relativnost, relativnost diskurza, pa lahko reši izključno intersubjektivna (javna) debata. Ali je ekonomska manjšina 10 % tistih, ki imajo najmanj, ali 1 % tistih, ki imajo največ. Ali ni 1 % manj in torej večja manjšina od 10 %? Ali je v populaciji dveh milijonov manjšina sindikalistov, ali pa niso bolj depriviligirani tisti iz manjšine podjetnikov, saj jih je manj? Ali je manjšina definirana s številom članstva, ali s tem, kako jih opredeli prevladujoč intersubjektivni konsenz? Podobnih vprašanj je še cela vrsta in prav nobeno še ni bilo deležno javne debate. Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" preden je sploh jasno, kaj je manjšina, je torej problematično že na preddiskurzivnem nivoju.

 

Na diskurzivnem nivoju pa v pomoč in izziv pride prav vprašanje odgovornosti, ki ga v avtorjev članek vnese Miha Zadnikar. V nasprotju z mnenjem avtorja in Zadnikarja je potrebno poudariti, da se odgovornost ne more odvijati izven polja mnenj. Slika, v kateri obstaja en svet, svet otrok (in sovražnogovornikov), ki imajo mnenja brez odgovornosti na eni, in svet odgovornosti in razuma (brez mnenj) na drugi strani, je grozljivo napačna. Mnenje mora biti brezpogojno odgovorno in je odgovorno v trenutku, ko se zave svoje omejenosti in svoje odvisnosti od "peer review". Odgovorno se je zavedati, da sovražnega govora ni mogoče administrativno ukiniti podobno, kot ni mogoče uničiti ljudožercev tako, da jih pojemo. Proti ljudožercem je delovala beseda (logos), ne pa použitje, proti sovražnemu govoru pa ne more delovati govor, ker bi s tem sam postal sovražen, ampak použitje. Še manj pa bi smel proti govoru delovati teror.

 

Misliti, da obstaja neka objektivnost, absolutnost, ki nas bo razbremenila odločanja, dialoga in sodelovanja v "peer review", je neodgovorno; je izraz šibkosti posameznika, ki ne zna prevzeti odgovornosti podeljevanja smisla. Misel, da obstaja absolutna resnica, ki je zapovrh še inkorporirana v kakšni kolektivni organizaciji, spreminja odgovornega posameznika v brezhrbtenično trobilo, člana blebetajoče drhali, ki z navdušenjem pozdravlja tako Hitlerja kot Stalina. Šele govor, ki ga certificira kakršenkoli kolektivni organ, postane resnično sovražni govor, ki se pogosto konča s fizičnim nasiljem. Ne gre le za to, da imamo pravico do svojega mnenja, ampak smo odgovorni, da to mnenje v vsakem trenutku preverjamo v javnem dialogu, v tistem pravem "peer review".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
0
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,187
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,638
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,457
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,385
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,590
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,338
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 708
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 591
09/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,986
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,371