Komentar

Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično

Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je pojav, ki ga je v Sloveniji težje zaslediti kot divjega petelina. Zato takoj prispevam odziv na omenjeni prispevek, ki je relevanten prav zato, ker je v argumentaciji pomanjkljiv in zato v zaključkih in nenazadnje tudi v naslovu zavajajoč.

06.12.2018 23:45
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   sovražni govor   Vid Sagadin Žigon   Andrej Drapal   polemika   peer review   Platon   logos   mnenje   Svetlana Slapšak

Vsak totalitarizem, vsak sistem, v katerem posameznik živi v iluziji, da lahko država oziroma nek kolektivni organ administrativno podeljuje smisel, nenaraven in obsojen na propad. Zato je ideja, da bi moral "nekdo" ločevati pravo mnenje od nepravega mnenja, pravi govor od sovražnega, tako zelo nevarna.

Jedro zadrege prispevka Vida Sagadina Žigona se skriva v neimenovanem subjektu. Kdo je tisti, ki "ko enkrat sproži sovražni govor, ne more več vplivati na njegove posledice …". In v tem primeru ne gre le za klasičen problem izjave "treba je", katere praktična posledica običajno je, da tisto, kar "je treba", potem nihče ne naredi. Gre za dosti hujši derivat te zadrege, da je v tem primeru subjekt, ki naj bi preprečil sprožitev sovražnega govora, nereflektiran oziroma samoumeven. Ta namreč ne more biti kar vsak posameznik, saj po besedah avtorja teksta posameznik kot moralna avtoriteta sploh ne obstaja več. Hm? Ja kdo pa to je, če ni posameznik?

 

Vem, da mi ni potrebno zapisati, kdo je ta avtoriteta, ki mora zaradi preprečevanja požara, ki ga sovražni govor lahko povzroči, ukrepati. Ker je odgovor samoumeven, ga avtor niti ne imenjuje, niti ne osmisli posledic poseganja tega subjekta, ki ni posameznik, v mnenja (zaenkrat še) suverenih posameznikov. Preden ta neimenovani subjekt, ki ga vsak bralec intuitivno enoznačno prepoznava prav zato, ker je neimenovan, imenujem, pa je potrebno nekaj besed nameniti še vzvodu, ki avtorju omogoča nevarno igro s svobodo. Ta vzvod se skriva v naslovu: mnenje.

 

Avtor se na prvi pogled vešče poigrava z bolj ali manj uglednimi referencami, ki so v preteklosti že izrazili svojo skepso glede družbenega, fenomenološkega in ontološkega pomena mnenja. Zadrega primerov, ki jih navaja, je namreč v tem, da dokazujejo prav nasprotno od tega, kar je avtorjevo sporočilo. To je mogoče najlažje pojasniti prek kronskega dokaza, Platona. Ko namreč Platon mnenje jemlje kot vrednostno nižje oziroma nezanesljivo na lestvici spoznavanja, ob tem tudi zelo jasno pove, da tistega realnega (resničnega) v resnici ne moremo razumeti. Avtor teksta za portal+ to celo napiše, ko skladno s Platonovo mislijo umu podeli sposobnost doumevanja resničnega in realnega. Spregleda pa, da um ni isto kot razum. Spregleda, da Platon mnenje pripisuje svetu senc, ki jih jih je naš razum sposoben videti in o njih ustvariti svoje mnenje, medtem ko je bistvo, realno, resnično razumu skrito. Avtor zmotno implicira, da je razum sposoben priti do bistva in zato mnenje, ki je izraz razuma, razvrednoti na nivo ne-razumnosti.

 

Tej zmoti seveda na dosti bolj banalnem, da ne rečem grobem nivoju sledi predvsem Svetlana Slapšak, ki objektivno resnico zvede na nivo "podatkov", pri čemer gre v nerazumevanju Platona celo tako daleč, da vse, kar ni v skladu s podatki, imenuje neumno. Slapšakova tako spregleda temeljno funkcijo uma. Naloga uma je, da iz podatkov (senc), rezultatov razuma, ustvari nek smisel, ki si utira pot na poti k bistvu, nikakor pa ni podatek merilo umnosti ali neumnosti. Podatek je sam po sebi ne-umen. Iz te grobe začetke napake potem Slapšakova lahko samo še slabša začetno slabost.

 

To slabost je mogoče preprosto razložiti z razliko med znanostjo in scientizmom. Scientist živi v prepričanju, da znanstvenik z objektivno metodo opisuje realno. Znanstvenik pa ve, da mu skupina znanstvenikov (peer review) podljuje manjšo ali večjo stopnjo verjetnosti (sigma), da bo odkrito nekoč v prihodnosti lahko podlaga za ustvarjanje določenega smisla o razkritih podatkih. Pravi znanstveniki, predvsem tisti, ki se gibljejo na samih robovih razpiranja tako imenovane objektivnosti, prav zato, ker verjamejo znanstveni metodi, razumejo, da odkrito ni enako absolutni objektivnosti niti absolutni resnici.

 

Predvsem pa znanstvena metoda, katere rezultate ovrednoti oziroma osmisli "peer review" zelo neposredno odgovarja tudi na popolnoma zmotno in nevarno misel, da v neznanstvenem diskurzu obstaja neka druga zakonitost ugotavljanja verodostojnosti. Narobe. Potrjevanje prav vsakega človeškega diskurza temelji na metodi "peer review", samo da v neznanstvenih diskurzih skupina, ki podeljuje oceno (sigma), ni tako jasno definirana kot v primerih znanosti. Povedano drugače: veljavnost (kar je boljša beseda od resničnosti) diskurza je vedno intersubjektivna; v znanosti, v vrtcu, v družini, v društvu literatov, v podjetju, v pevskem društvu, v državi in v Združenih narodih. Vsako od teh "društev" prihaja do podatkov z drugačno metodo, osmišljanje pa poteka vedno in edino prek "peer review"  intersubjektivnosti.

 

Prav zato je vsak totalitarizem, vsak sistem, v katerem posameznik živi v iluziji, da lahko država oziroma nek kolektivni organ administrativno podeljuje smisel, nenaraven in obsojen na propad. In zato je prikrita želja avtorja članka, da bi moral "nekdo" ločevati pravo mnenje od nepravega mnenja, pravi govor od sovražnega, tako zelo nevarna. Ločevanje se dogaja stalno in nujno, intersubjektivno. Dogaja se med močnimi in odgovornimi posamezniki z manj trenji, v močnih kolektivizmih krvavo z revolucijami.

 

In kako rešiti navidezno nevarnost relativizma resnice, kadar nas na varuje objektivna resnica božje besede? Prvo zadrego reši kar objektivnost sama. Če relativiziram objektivnost stene in skušam priti skozi, bom v najboljšem primeru pridelal buško. Drugo relativnost, relativnost diskurza, pa lahko reši izključno intersubjektivna (javna) debata. Ali je ekonomska manjšina 10 % tistih, ki imajo najmanj, ali 1 % tistih, ki imajo največ. Ali ni 1 % manj in torej večja manjšina od 10 %? Ali je v populaciji dveh milijonov manjšina sindikalistov, ali pa niso bolj depriviligirani tisti iz manjšine podjetnikov, saj jih je manj? Ali je manjšina definirana s številom članstva, ali s tem, kako jih opredeli prevladujoč intersubjektivni konsenz? Podobnih vprašanj je še cela vrsta in prav nobeno še ni bilo deležno javne debate. Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" preden je sploh jasno, kaj je manjšina, je torej problematično že na preddiskurzivnem nivoju.

 

Na diskurzivnem nivoju pa v pomoč in izziv pride prav vprašanje odgovornosti, ki ga v avtorjev članek vnese Miha Zadnikar. V nasprotju z mnenjem avtorja in Zadnikarja je potrebno poudariti, da se odgovornost ne more odvijati izven polja mnenj. Slika, v kateri obstaja en svet, svet otrok (in sovražnogovornikov), ki imajo mnenja brez odgovornosti na eni, in svet odgovornosti in razuma (brez mnenj) na drugi strani, je grozljivo napačna. Mnenje mora biti brezpogojno odgovorno in je odgovorno v trenutku, ko se zave svoje omejenosti in svoje odvisnosti od "peer review". Odgovorno se je zavedati, da sovražnega govora ni mogoče administrativno ukiniti podobno, kot ni mogoče uničiti ljudožercev tako, da jih pojemo. Proti ljudožercem je delovala beseda (logos), ne pa použitje, proti sovražnemu govoru pa ne more delovati govor, ker bi s tem sam postal sovražen, ampak použitje. Še manj pa bi smel proti govoru delovati teror.

 

Misliti, da obstaja neka objektivnost, absolutnost, ki nas bo razbremenila odločanja, dialoga in sodelovanja v "peer review", je neodgovorno; je izraz šibkosti posameznika, ki ne zna prevzeti odgovornosti podeljevanja smisla. Misel, da obstaja absolutna resnica, ki je zapovrh še inkorporirana v kakšni kolektivni organizaciji, spreminja odgovornega posameznika v brezhrbtenično trobilo, člana blebetajoče drhali, ki z navdušenjem pozdravlja tako Hitlerja kot Stalina. Šele govor, ki ga certificira kakršenkoli kolektivni organ, postane resnično sovražni govor, ki se pogosto konča s fizičnim nasiljem. Ne gre le za to, da imamo pravico do svojega mnenja, ampak smo odgovorni, da to mnenje v vsakem trenutku preverjamo v javnem dialogu, v tistem pravem "peer review".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.595
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 979
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156