Komentar

Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično

Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je pojav, ki ga je v Sloveniji težje zaslediti kot divjega petelina. Zato takoj prispevam odziv na omenjeni prispevek, ki je relevanten prav zato, ker je v argumentaciji pomanjkljiv in zato v zaključkih in nenazadnje tudi v naslovu zavajajoč.

06.12.2018 23:45
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   sovražni govor   Vid Sagadin Žigon   Andrej Drapal   polemika   peer review   Platon   logos   mnenje   Svetlana Slapšak

Vsak totalitarizem, vsak sistem, v katerem posameznik živi v iluziji, da lahko država oziroma nek kolektivni organ administrativno podeljuje smisel, nenaraven in obsojen na propad. Zato je ideja, da bi moral "nekdo" ločevati pravo mnenje od nepravega mnenja, pravi govor od sovražnega, tako zelo nevarna.

Jedro zadrege prispevka Vida Sagadina Žigona se skriva v neimenovanem subjektu. Kdo je tisti, ki "ko enkrat sproži sovražni govor, ne more več vplivati na njegove posledice …". In v tem primeru ne gre le za klasičen problem izjave "treba je", katere praktična posledica običajno je, da tisto, kar "je treba", potem nihče ne naredi. Gre za dosti hujši derivat te zadrege, da je v tem primeru subjekt, ki naj bi preprečil sprožitev sovražnega govora, nereflektiran oziroma samoumeven. Ta namreč ne more biti kar vsak posameznik, saj po besedah avtorja teksta posameznik kot moralna avtoriteta sploh ne obstaja več. Hm? Ja kdo pa to je, če ni posameznik?

 

Vem, da mi ni potrebno zapisati, kdo je ta avtoriteta, ki mora zaradi preprečevanja požara, ki ga sovražni govor lahko povzroči, ukrepati. Ker je odgovor samoumeven, ga avtor niti ne imenjuje, niti ne osmisli posledic poseganja tega subjekta, ki ni posameznik, v mnenja (zaenkrat še) suverenih posameznikov. Preden ta neimenovani subjekt, ki ga vsak bralec intuitivno enoznačno prepoznava prav zato, ker je neimenovan, imenujem, pa je potrebno nekaj besed nameniti še vzvodu, ki avtorju omogoča nevarno igro s svobodo. Ta vzvod se skriva v naslovu: mnenje.

 

Avtor se na prvi pogled vešče poigrava z bolj ali manj uglednimi referencami, ki so v preteklosti že izrazili svojo skepso glede družbenega, fenomenološkega in ontološkega pomena mnenja. Zadrega primerov, ki jih navaja, je namreč v tem, da dokazujejo prav nasprotno od tega, kar je avtorjevo sporočilo. To je mogoče najlažje pojasniti prek kronskega dokaza, Platona. Ko namreč Platon mnenje jemlje kot vrednostno nižje oziroma nezanesljivo na lestvici spoznavanja, ob tem tudi zelo jasno pove, da tistega realnega (resničnega) v resnici ne moremo razumeti. Avtor teksta za portal+ to celo napiše, ko skladno s Platonovo mislijo umu podeli sposobnost doumevanja resničnega in realnega. Spregleda pa, da um ni isto kot razum. Spregleda, da Platon mnenje pripisuje svetu senc, ki jih jih je naš razum sposoben videti in o njih ustvariti svoje mnenje, medtem ko je bistvo, realno, resnično razumu skrito. Avtor zmotno implicira, da je razum sposoben priti do bistva in zato mnenje, ki je izraz razuma, razvrednoti na nivo ne-razumnosti.

 

Tej zmoti seveda na dosti bolj banalnem, da ne rečem grobem nivoju sledi predvsem Svetlana Slapšak, ki objektivno resnico zvede na nivo "podatkov", pri čemer gre v nerazumevanju Platona celo tako daleč, da vse, kar ni v skladu s podatki, imenuje neumno. Slapšakova tako spregleda temeljno funkcijo uma. Naloga uma je, da iz podatkov (senc), rezultatov razuma, ustvari nek smisel, ki si utira pot na poti k bistvu, nikakor pa ni podatek merilo umnosti ali neumnosti. Podatek je sam po sebi ne-umen. Iz te grobe začetke napake potem Slapšakova lahko samo še slabša začetno slabost.

 

To slabost je mogoče preprosto razložiti z razliko med znanostjo in scientizmom. Scientist živi v prepričanju, da znanstvenik z objektivno metodo opisuje realno. Znanstvenik pa ve, da mu skupina znanstvenikov (peer review) podljuje manjšo ali večjo stopnjo verjetnosti (sigma), da bo odkrito nekoč v prihodnosti lahko podlaga za ustvarjanje določenega smisla o razkritih podatkih. Pravi znanstveniki, predvsem tisti, ki se gibljejo na samih robovih razpiranja tako imenovane objektivnosti, prav zato, ker verjamejo znanstveni metodi, razumejo, da odkrito ni enako absolutni objektivnosti niti absolutni resnici.

 

Predvsem pa znanstvena metoda, katere rezultate ovrednoti oziroma osmisli "peer review" zelo neposredno odgovarja tudi na popolnoma zmotno in nevarno misel, da v neznanstvenem diskurzu obstaja neka druga zakonitost ugotavljanja verodostojnosti. Narobe. Potrjevanje prav vsakega človeškega diskurza temelji na metodi "peer review", samo da v neznanstvenih diskurzih skupina, ki podeljuje oceno (sigma), ni tako jasno definirana kot v primerih znanosti. Povedano drugače: veljavnost (kar je boljša beseda od resničnosti) diskurza je vedno intersubjektivna; v znanosti, v vrtcu, v družini, v društvu literatov, v podjetju, v pevskem društvu, v državi in v Združenih narodih. Vsako od teh "društev" prihaja do podatkov z drugačno metodo, osmišljanje pa poteka vedno in edino prek "peer review"  intersubjektivnosti.

 

Prav zato je vsak totalitarizem, vsak sistem, v katerem posameznik živi v iluziji, da lahko država oziroma nek kolektivni organ administrativno podeljuje smisel, nenaraven in obsojen na propad. In zato je prikrita želja avtorja članka, da bi moral "nekdo" ločevati pravo mnenje od nepravega mnenja, pravi govor od sovražnega, tako zelo nevarna. Ločevanje se dogaja stalno in nujno, intersubjektivno. Dogaja se med močnimi in odgovornimi posamezniki z manj trenji, v močnih kolektivizmih krvavo z revolucijami.

 

In kako rešiti navidezno nevarnost relativizma resnice, kadar nas na varuje objektivna resnica božje besede? Prvo zadrego reši kar objektivnost sama. Če relativiziram objektivnost stene in skušam priti skozi, bom v najboljšem primeru pridelal buško. Drugo relativnost, relativnost diskurza, pa lahko reši izključno intersubjektivna (javna) debata. Ali je ekonomska manjšina 10 % tistih, ki imajo najmanj, ali 1 % tistih, ki imajo največ. Ali ni 1 % manj in torej večja manjšina od 10 %? Ali je v populaciji dveh milijonov manjšina sindikalistov, ali pa niso bolj depriviligirani tisti iz manjšine podjetnikov, saj jih je manj? Ali je manjšina definirana s številom članstva, ali s tem, kako jih opredeli prevladujoč intersubjektivni konsenz? Podobnih vprašanj je še cela vrsta in prav nobeno še ni bilo deležno javne debate. Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" preden je sploh jasno, kaj je manjšina, je torej problematično že na preddiskurzivnem nivoju.

 

Na diskurzivnem nivoju pa v pomoč in izziv pride prav vprašanje odgovornosti, ki ga v avtorjev članek vnese Miha Zadnikar. V nasprotju z mnenjem avtorja in Zadnikarja je potrebno poudariti, da se odgovornost ne more odvijati izven polja mnenj. Slika, v kateri obstaja en svet, svet otrok (in sovražnogovornikov), ki imajo mnenja brez odgovornosti na eni, in svet odgovornosti in razuma (brez mnenj) na drugi strani, je grozljivo napačna. Mnenje mora biti brezpogojno odgovorno in je odgovorno v trenutku, ko se zave svoje omejenosti in svoje odvisnosti od "peer review". Odgovorno se je zavedati, da sovražnega govora ni mogoče administrativno ukiniti podobno, kot ni mogoče uničiti ljudožercev tako, da jih pojemo. Proti ljudožercem je delovala beseda (logos), ne pa použitje, proti sovražnemu govoru pa ne more delovati govor, ker bi s tem sam postal sovražen, ampak použitje. Še manj pa bi smel proti govoru delovati teror.

 

Misliti, da obstaja neka objektivnost, absolutnost, ki nas bo razbremenila odločanja, dialoga in sodelovanja v "peer review", je neodgovorno; je izraz šibkosti posameznika, ki ne zna prevzeti odgovornosti podeljevanja smisla. Misel, da obstaja absolutna resnica, ki je zapovrh še inkorporirana v kakšni kolektivni organizaciji, spreminja odgovornega posameznika v brezhrbtenično trobilo, člana blebetajoče drhali, ki z navdušenjem pozdravlja tako Hitlerja kot Stalina. Šele govor, ki ga certificira kakršenkoli kolektivni organ, postane resnično sovražni govor, ki se pogosto konča s fizičnim nasiljem. Ne gre le za to, da imamo pravico do svojega mnenja, ampak smo odgovorni, da to mnenje v vsakem trenutku preverjamo v javnem dialogu, v tistem pravem "peer review".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
0
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
38
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
33
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,136
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,749
03/
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,310
04/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,293
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,763
06/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 2,134
07/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,173
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,414
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,119
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 1,071