"Edvard Zajec se je pojavil na radarjih naše generacije preko raziskav primarnih virov kompleksnih odnosov med umetnostjo in tehnologijo v času Novih tendenc. Informacije o tem avantgardistu iz Trsta so bile skope. Odpravil naj bi se v Ameriko, se vrnil, delal v računalniškem centru Univerze v Trstu z Matjažem Hmeljakom, izdal čudežni Informatrix in odšel na univerzo Syracuse postavit oddelek za Transmedio. Tako kot Avgust Černigoj, ki je bil primoran zapustiti Ljubljano in je preko Rima prišel v Trst, je Zajec zapustil Trst in Ljubljano ter preko Minnesote prišel v Syracuse.

Podobno kot pri avantgardistu Černigoju je bila njegova senca dolga in natančna. In tako kot Černigojeva je bila do razstave v MGLC, ki jo je kurirala Breda Škrjanec, tako rekoč 'umaknjena' s kulturnega horizonta.

Zajec se je z 'Računalnikom' sicer res srečal v Minessoti 1968, a že iz bežnega pogleda na njegov opus pred tem je jasno, da je 'Računalnik' čakal nanj. Kot je sam zapisal, se je pred tem ukvarjal z modularno repeticijo, verjetnostjo in slučajem. Tako kot njegovi sodobniki. V glasbi in kasneje v računalniški umetnosti. Vse ima svojo logiko in Zajec je takoj razumel, da so se osnovne paradigme odnosov med subjektom in objektom z nastopom računalnika in programja v umetnosti spremenile. Za vedno. In da so se odprle popolnoma nove možnosti čiste interakcije v realnem času in tako rekoč neskončne kombinatorike.

In prav zato je čisto logično, da je prvo stalno delo Edvarda Zajca postavljeno v trenutno najbolj 'informatričnem' prostoru prihodnosti in globoke refleksije, v KSEVTU. In da ima naslov 'SPEKTRALNI MODULATOR'. Modulacija je namreč ključ obvladovanja elektomagnetnega valovanja. In najboljše skrivnosti lahko odpre samo najbolj precizna matematika z najboljšo zgodbo. Ko smo se pogovarjali o 'Zakladih modernosti' in je bilo omenjeno njegovo ime, je bilo jasno, da je to projekt za prihodnost, in takoj nam je bilo jasno, da mora biti kot tak tudi zastavljen. Takrat smo nehali skrbeti in šli na delo. Ostala je samo ena velika ljubezen - do modernosti."

Dunja Zupančič, Tatjana Rojc, Petja Grafenauer, Marko Peljhan, Miha Turšič, Aleksander Rojc, Slavko Glamočanin in Dragan Živadinov