Portal Plus je uspel pridobiti delovno kopijo Zakona o medijih (ZMed), ki ga je minister Uroš Grilc iz vlade Alenke Bratušek skrival pred javnostjo. Kopijo smo, potem ko so nam (tudi kot zainteresirani javnosti) vpogled vanjo preprečili, dobili neuradno preko vira, ki se z netransparentnim ravnanjem ministra Grilca ne strinja in ga zavrača.

Ministrstvo za kulturo, pod vodstvom ministra Grilca, raje tvega plačati kazen, kot da bi javnosti pokazal nov Zakon o medijih. Kljub pritrditvi Urada informacijske pooblaščenke, da imamo pravico zahtevati vpogled v nastajajoči zakon (dokument je na dnu prispevka), nam kulturno ministrstvo, ki ga vodi minister Grilc, ni želelo izročiti Zakona o medijih, ki čaka v predalu. Zakon naj bi po naših informacijah nastal po navodilih ministra Grilca in generalne direktorice direktorata za medije Ženje Leiler. Neuradno smo tudi izvedeli, da sta minister Grilc in Leilerjeva vsem zaposlenim na ministrstvu zabičala, da morajo v javnosti prikrivati vsebino in onemogočit vpogled v določila nastajajočega Zakona o medijih. 

Ko smo zakon pregledali smo ugotovili, da bi bil Vladimir Putin zagotovo ponosen na našega ministra. Zakon namreč vsebuje številna določila, ki z dodatno birokracijo in neznosno regulacijo onemogočajo preživetje večine zasebnih medijev v Sloveniji. Izjema je zgolj še bolj privilegirana državna RTV, ki ji teh nemogočih zakonskih določil ne bi bilo treba izvajati. Zakon poleg tega povečuje moč politike (ministra za kulturo) pri odločanju o tem, kdo je primeren za lastnika medijev, kateri medij se sme razvijati in preživeti, kateri pa ne. 

Politika bo lahko brez meril odločala o tem, kdo sme biti lastnik medija

Varovalka v 49. členu, s katero si je minister Grilc zagotovil, da brez njegovega blagoslova oziroma dovoljenja ne bo mogoče kupiti medija, je tako imenovan "nedorečen" javni interes. Novi Grilčev zakon pravi, da če ni v javnem interesu, na primer Janez Novak, ta ne bo mogel kupiti delnic časopisa Delo. 

49. člen

(3) Pristojno ministrstvo po predhodnem mnenju sveta za medije zavrne izdajo soglasja tisti osebi iz prvega odstavka tega člena (prevzemnik), ki bi s pridobitvijo lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic:

– škodila javnemu interesu na področju medijev;

... 

Ravno tako Janez Novak ne bo mogel kupiti deleža v lokalni postaji v Ljutomeru, če bo minister Grilc ugotovil, da to ni v "javnem interesu" (verjetno njegovem interesu, ker sodi o tem kaj je javni interes).  Politika bo torej pod pretvezo "javnega interesa" brez jasnih meril odločala in določala, kdo je "primeren lastnik". Odveč je pripomniti, da takega določila ne pozna nobena demokratična država.

Onemogočanje spletnih komentarjev

V 16. členu predloga Grilčevega zakona je določeno tudi, da mora urednik sporne komentarje na spletni strani v najkrajšem času umakniti, sicer zanje odgovarja. Učinek tega določila bo ta, da bodo spletne strani ukinile komentarje, saj si ne bodo mogle privoščiti stroška, ki ga prinaša nenehen nadzor komentarjev. Na ta način bi vlada Alenke Bratušek utišala številne nezadovoljne državljane, ki so imeli sedaj vsaj to svobodo, da so svoje mnenje izražali preko komentarjev. Minister Grilc torej ne omejuje zgolj zasebnikov, ki bi se spuščali v medije (in na ta način dodatno privilegira državne medije), ampak v popolnoma totalitarni maniri skuša utišati tudi vas – bralce.

16. člen

(3) Odgovorni urednik mora oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev bralcev, poslušalcev ali gledalcev, ter jih javno objaviti. Odgovorni urednik mora komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, v najkrajšem času umakniti, sicer za komentar odgovarja.

Iznajdba ministra Grilca: vsak medij bo imel svojega varuha bralcev/gledalcev

Tudi Portal Plus, ki ima samo enega zaposlenega, bo moral imeti varuha pravic bralcev. Tako bi polovica zaposlenih na Portalu Plus "varovala" bralce. Slovenija bo tako prva država na svetu, kjer bo moral imeti vsak medij svojega varuha bralcev, gledalcev in poslušalcev. S tem bo minister Grilc nakopal dodatne stroške predvsem takim medijem, kot je Portal Plus.

Portal ustvarjam sam in bi z veseljem, če bi mi finance dovoljevale, zaposlil še enega raziskovalnega novinarja, namesto, da bom moral imeti nekakšnega "varuha", ki bo moje bralce (varuh varuje bralce) varoval pred menoj, ki sem edini zaposleni. Ministru Grilcu lahko sporočim le, da naj se nikar ne vtika v mojo kadrovsko strukturo, ampak naj nadme pošlje kar tožilce, če bo imel za to razlog! ...bi pa lahko bralci, gledalci, poslušalci in zasebni mediji razmislili o varstvu pred ministrom Grilcem.

Obvezno vsakodnevno objavljanje lastnikov medijev, njihovih sorodnikov ter ostalih povezanih oseb v vsaki TV oddaji

Tudi določilo v tretjem odstavku 20. člena je svojevrsten izum inženirsko navdahnjene ekipe ministra Grilca. Vsak medij bo moral ob vsakem izvodu in v vsaki oddaji objaviti ime in priimek in sedež vseh povezanih oseb. Časopis Delo recimo bo moral vsak dan objaviti imena in priimke lastnikov Pivovarne Laško ter Pivovarne Union vključno z njihovimi domačimi naslovi. Toda to še ni vse. Časopis Delo bo tako moral objaviti tudi imena in priimke zakonskih in izven zakonskih partnerjev in otrok članov uprave.

Planet TV bo vsak dan, pri vsaki oddaji navedel imena in naslove srbskih, grških in romunskih medijev ter ladjarske in naftne družbe, kjer imajo deleže. Pozor: ta neskončni spisek vseh tako ali drugače povezanih oseb se bo moral predvajati pri vsaki televizijski oddaji! POP TV, recimo, bo moral objaviti imena in divizije in sedeže vseh podjetij v tujini ter vse družbe ameriškega podjetja Time Warner, ki je vstopil v lastništvo CME. Ocenjuje se, da se bodo TV oddaje podaljšale za nekaj minut, da bodo TV programi lahko odvrteli vse te podatke. Menimo, da bodo vsi domači radijski in TV programi, razen RTV, neprimerni oziroma vsaj neprebavljivi za gledanje (6. alineja prvega odstavka, 20. člen). Minister Grilc izkazuje popolno nerazumevanje posledic določil, ki jih zahteva, ki so milo rečeno smešna in absurdna. Njegov navdih ne pozna meja.

20. člen

...

– ime in priimek oziroma firmo in sedež vseh povezanih oseb iz prejšnje alineje;

V Sloveniji bo prepovedano solastništvo v radijskem programu, ki pokriva več kot 15 % prebivalstva

Po mnenju ministra Grilca ima radijska postaja, ki pokriva več kot 15 odstotkov prebivalstva, prevladujoč položaj. Zato zakon dokončno prepoveduje pridobitev lastništva v taki radijski postaji. Tako po novem nihče več ne bo smel postati lastnik Radia Trbovlje. Radio Trbovlje pokriva iz oddajnika na Kumu 19,04 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije. Zato ima Radio Trbovlje po mnenju ministra Grilca in njegove ekipe medijskih veleumov prevladujoč položaj.

Enako ima prevladujoč položaj Radio City Maribor, saj po podatkih AKOS pokriva 16,28 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije. Če bo lastnik Radia Hit Stane Cencelj želel svoj delež prepisati na svojega sina, tega ne bo smel. Zakaj? Ker Radio Hit pokriva 21,14 odstotkov prebivalstva in zato lastništvo več kot 20 odstotkov ni dovoljeno. Enako bo prepovedano lastništvo v Radiu Ekspres, Radiu 1, Radiu Center, Radiu Aktual in tako dalje. Isti zakon vam torej dovoli kupiti istočasno POP TV in Kanal A, Radia Trbovlje pa po zakonu ministra Grilca ne boste smeli kupiti (3. alineja, 3. odstavek, 49. člen).

49. člen

...

– ustvarila prevladujoč položaj v medijskem prostoru, tako da bi sama ali skupno po povezanih osebah dosegla več kot 15 odstotkov pokritosti prebivalstva na območju Republike Slovenije s prizemeljskimi...  

Ob absurdnih kvotah slovenske glasbe bo najmanj četrtina slovenske glasbe moralo biti stare manj kot 5 let. Edino branik slovenstva - RTV Slovenija bo lahko predvajal samo tujo glasbo

Takšno poseganje v vsebino programov bi se morda uprlo celo rusofilu Vladimirju Putinu. Zakon vsebuje določilo, da mora biti najmanj četrtina slovenske glasbe stare manj kot 5 let. To velja tako za radio kot TV. Radijske postaje, ki so namenjene starejši publiki bodo zato prisiljene svojo publiko "posiljevati" z novimi "uspešnicami" - še več Damjana Murka je uzakonil Grilc. Še bolj zanimivo pa je, da to ne bo veljalo za javni zavod RTV, čeprav je kot vladna TV edina pod "legitimnim" vplivom politike. Televizijskim in radijskim programom RTV Slovenija torej ne bo treba predvajati slovenske glasbe, drugim pa; kot da bi ne šlo za isto vrsto medija. Po mnenju ministra Grilca očitno slovenska glasba ne sodi na RTV, drugam pa (53. člen).

53. člen

(1) Delež slovenske glasbe mora obsegati najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega ali televizijskega programa, pri čemer mora biti najmanj polovica tega deleža predvajana v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro.

(2) Najmanj četrtina deleža predvajane slovenske glasbe mora predstavljati glasba, ki ni starejša od petih let. Ta glasba mora biti v celoti predvajana v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro.

(3) Določbe tega člena ne veljajo za radijske in televizijske programe Radiotelevizije Slovenija ter za tematske radijske ali televizijske programe.

(4) Omejitve iz tega člena za programe Radiotelevizije Slovenija ureja poseben zakon. 

Prepoved povezovanja radiev in ukinitev Radia 1, Radia Center in Radia Aktual 

Poleg programov posebnega pomena, Grilc v prehodnih odločbah ukinja radijske mreže oziroma radijske programe, ki so nastali tako, da se je med seboj povezalo več manjših radijev. S tem minister Grilc ukinja tri najbolj poslušane radijske programe in uzakonja monopol državne RTV na radijskem področju. Zakon bi torej ukinil radijske programe: Radia 1, Radia Aktual in Radia Center. Povezovanje radijskih postaj pa bi bilo prepovedano tudi v prihodnje.

Zaključek

Osnutek novega Zakona o medijih je sramota in ponižanje za vsako demokratično državo. Zakon vsebuje še vrsto nelogičnih rešitev, ki jih ne navajamo, ker bi bil članek predolg. Določila so v nekaterih primerih skregana z zdravo pametjo in kažejo na to, kako slab poznavalec svobodnega  gospodarstva, medijev in pluralnosti je minister Grilc, ki mu vpliv na državnem medijskem mastodontu ni dovolj. Zahtevati od medijev, da vsak dan ob vsaki oddaji objavijo spiske z več 100 imeni podjetij, fizičnih oseb, družinskih članov povezanih oseb doma in v tujini ustvarja vtis, da se državni uradniki norčujejo iz vseh nas državljanov.

Zahtevati, da ima vsak medij svojega varuha pravic bralcev je še bolj noro, in tudi predrzno. Določilo, da sme biti lastnik medija samo oseba, ki je po mnenju politike v javnem interesu, pa je že perverzno in predstavlja mokre sanje tudi Vladimirja Putina. Zakon je v nasprotju z evropskimi vrednotami in standardi ter direktivo, ki jasno določa, da je treba zmanjšati ovire pri ustavljanju medijev. V delu, ki ukinja medije s statusom posebnega pomena, je zakon celo v nasprotju z Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo, ki jo je pripravil ta isti minister Grilc. 

Glede na to da se minister Grilc ponuja Miru Cerarju kot izvrsten minister za kulturo, upamo, da mu to ne uspe, ker sicer morda tudi Portal Plus ne bo več obstajal, saj bo polovica kadra, ki ga bo moral plačevati, varovala bralce. Če se to zgodi, bomo dobili najslabši Zakon o medijih, kar jih pomni povojna zgodovina od leta 1950 dalje. Na Portalu Plus se bomo zato vedno borili, da takšni politiki, kot je minister Grilc, ne bodo ministrovali in pisali zakonov. Odveč ni poudariti, da Zakon o medijih piše minister, ki v nasprotju z Uradom informacijske pooblaščenke meni, da je javnosti potrebno prikriti informacije, za katere pooblaščenka meni, da bi morale biti javne – nastajajoči Zakon o medijih. 

Dokument - novi zakon o medijih, ki smo ga pridobili tokrat ne bomo objavili v celoti saj verjamemo, da je bil zaradi izrecnega navodila o tajnosti tega dokumenta označen. Zato so z namenom zaščite našega vira objavljeni samo dotični členi, ki smo jih prepisali, izvirnik pa hranimo v redakciji.

Odgovor oziroma odločba ministrstva za kulturo iz katerega izhaja, da nam je vpogled v nastajajoči zakon onemogočen