Aljuš Pertinač, nekdanji politik, član socialnih demokratov, zdaj pa voditelj televizijske oddaje Faktor, je na tviterju opozoril na občutljve razsežnost torkove aretacije Zdravka Počivalška, ki ni le minister za gospodarstvo, zapleten v klobčič domnevno spornih nabav zaščitne opreme, pač pa je tudi podpredsednik vlade.

Gregor Virant, nekdanji politik in minister, sicer pa liberalec, o zadnjem ideološkem hitu na Slovenskem: dovoliti nek koncert ali ne dovoliti. Virant je povzel bistvu tega namišljenega "pravnega" problema: ne gre za vprašanje glasbenega, političnega ali ideološkega okusa, pač pa zgolj in samo za pravo. 

Borut Pahor, predsednik republike, ob sobotni spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu za pobitimi domobranci, kamor sta prišla skupaj s premierjem Janezom Janšo, kar je brez dvoma velik korak za spravo med Slovenci, za katero je predsednik dejal, da ni dogodek, ampak stanje duha.

Aleksander Geržina, nekdanji veleposlanik na Dunaju in aktualni tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, na Odmevih na Televiziji Slovenija o zelo verjetnem dejanskem ozadju za nenavadno, neprijazno in nesosedsko obnašanje Avstrije, ki ne glede na vse epidemiološke kazalce meje s Slovenijo še vedno noče sprostiti tudi za običajni potniški promet. Torej tudi za turiste. Geržina je ocenil, da je vzrok v poskusu, da bi avstrijska vlada letos čim več svojih državljanov zadržala doma, saj se boji ogromnega izpada tujih turistov. A po logiki "kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade", se severnim sosedom utegne nekje zalomiti ...

Igor Lukšič, nekdanji predsednik stranke socialnih demokratov, o nenavadni odločitvi svojega naslednika, da kar sam odloči in postavilpodpredsednico stranke za svojo naslednico. Lukšiču, ki je prav tako odstopil, vendar zaradi slabega rezultata stranke na volitvah leta 2014, se zdi takšna poteza "malo ponesrečena", zunanjim opazovalcem pa problematična predvsem z vidika notranje demokracije v stranki.

Igor Lukšič, profesor na FDV, nekdanji predsednik socialnih demokratov in bivši minister za šolstvo, na tviterju o zadnjem modnem kriku med vladnimi politiki, ki je naletelo na zelo mešane odzive v javnosti - pranje slovenskega umazanega perila pred tujo javnostjo. Začelo se je z Zgago in njegovimi absurdnimi obtožbami, kar je dobilo močan pospešek v vladnih "mnenjih", ki se pošiljajo na različne evropske inštitucije. 

Profesor Marko Noč, kardiolog in vodja strokovne zdravniške skupine, je na torkovi vladni konferenci za medije ocenil "prvo etapo" boja z novim koronavirusom, v kateri jo je Slovenija očitno izjemno dobro odnesla. Toda boja še ni konec, saj se pričakuje t.i. drugi val, kjer bo, je povedal dr. Noč, ključ do uspeha v tem, da pravočasno odkrijemo ponovno širjenje virusa in državo spet ustavimo: "Le na ta način naše intenzivne enote ne bodo pokleknile."

Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist, na tviterju o fenomenu, ki je pri nas precej razširjen: in sicer, da mora o vsem odločati država in imeti odgovore na vsa vprašanja. Muzeji in knjižnice so bili zaprti dolge tedne, ko so imeli njihovi direktorji na pretek časa in so lahko v miru razmišljali tudi o tistem veselem dnevu, ko bodo lahko spet odprli svoja vrata z obiskovalce oziroma bralce. Poudarek je na "lahko", vlada jim ni nič ukazala. Z odprtjem lahko mirno počakajo tudi do ponedeljka. Morda jim bi morala mamica vlada to posebej povedati?

Jan Zobec, vrhovni sodnik in bivši ustavni sodnik, v kolumni na Siolu o posledicah zadnje odločitve ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih šol, ki je z večino glasov ugotovilo, da ni protiustavno, če država ne financira v celoti dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja vsem osnovnošolcem. Doslej je veljalo naivno, laično prepričanje, da enakost pred zakonom pomeni to, da je država dolžna enako financirati osnovno šolanje vseh malčkov. Toda ustavno sodišče ima vedno prav. Tudi tedaj ko se morda moti.

Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister iz vrst LDS in aktualni vodja posebne vladne posvetovalne skupine, o tem, kako zmedena je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) glede pandemije Covid-19. Zaradi kontradiktornih izjav in priporočil vodilnih WHO že kar nekaj držav razmišlja, da bi protestno izstopilo iz organizacije, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, ali pa vsaj prenehalo plačevati članarino. Slovenija, denimo, vsako leto WHO nameni okoli 330.000 evrov. Najpogostejše kritike na račun WHO so povezane s klientelizmom, negativno kadrovsko selekcijo in togim sistemom kvot, s katerimi naj bi rešili vprašanje enakopravnosti različnih ras ...

Kristalina Georgieva, generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), o vsej resnosti razmer, ki so nastale zaradi epidemije koronavirusa. "Še nikoli v zgodovini IMF nismo bili priča ustavitvi svetovnega gospodarstva", je povedala je dejala Georgieva, ki jo skrbijo posledice za svetovno ekonomijo. Doslej je za pomoč zaprosila že polovica držav sveta, kar kaže na strahotne razsežnosti globalne ekonomske krize, ki očitno prihaja in ki se lahko primerja samo še z zloglasnim letom 1929. Pri nas ne glede vsa dejstva še živijo junaki - zlasti kruhoborci, ki gravitirajo okoli stranke Levica -, ki so prepričani, da je nova recesija le kapitalistični trik. 

Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, na vladni tiskovni konferenci o razlogih za uveljevitev odloka, s katerim se državljanom gibanje omejuje na občino stalnega oziroma začasnega prebivališča. Lepo vreme je namreč za konec tedna v turistična središča privabilo številne obiskovalce od drugod, zato so zlasti na Obali in na Bledu domačini z grozo opazovali "invazijo" obiskovalcev iz drugih delov Slovenije, ki so se obnašali tako, kot da ne živimo v izrednih razmerah zaradi epidemije koronavirusa. Njim se lahko zahvalimo za uveljavitev strožjih ukrepov, ki se tičejo svobode gibanja.

Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu, na tiskovni konferenci o tem, kako se možnosti za kolikor toliko normalno vračanje slovenskih državljanov iz tujine zmanjšujejo iz ure in ure. Najbolj drastične ukrepe sprejemajo nekatere južnoameriške države, od koder Evropejce dobesedno izganjajo iz države z ultimati. Šter je povedal, da se razmere v večjem delu sveta znatno poslabšujejo in da se letalske povezave ukinjajo, države se zatekajo v avtarkijo. "Tega ne moremo spremeniti na ukaz v trenutku. Stanje se bo izboljševalo zelo postopoma", je dejal Šter, ki podobno kot še marsikdo ocenjuje, da takšno svobodno popotovanje po svetu, kot smo ga bili vajeni še konec lanskega leta, težko znova doseči. Verjetno bo trajalo več let ...

Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercatorja, je ob neformalnem obisku gospodarskega ministra Zdravka Počivalška v teh izrednih razmerah zaradi epidemije koronavirusa pozval vse kupce, naj sledijo vladnim ukrepom ter usmeritvam Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čizmićeva izjava je pomembna tudi zato, ker se veliko ljudi še vedno ne zaveda resnosti razmer in obiskuje trgovine kot da ne bi bili sredi najhujše epidemije.

Dejan Steinbuch, odgovorni urednik portala+ na tviterju o očitnem olajšanju Marjana Šarca, da je v petek zvečer lahko posle predal svojemu nasledniku Janezu Janši. Breme odgovornosti za spopad s koronavirusom je donedavni predsednik vlade težko prenašal in ni skrival želje, da bi se ga čim prej znebil.

Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik, strokovnjak za kazensko pravo in predavatelj, na tviterju o najnovejših trendih na slovenskih sodiščih, kjer so obdolženci že ugotovili, kako izkoristiti nastale razmere v svojo korist.  

Sebastian Kurz, avstrijski kancler, o razmerah na grško-turški meji, kjer se je nabralo na tisoče ekonomskih migrantov, ki jih je turški predsednik Erdogan - podobno kot jeseni 2015 - nagnal proti Evropski uniji, da bi jo destabiliziral. Kurz je opozoril tudi na to, da se na schengenski meji med Grčijo in Turčijo v resnici brani ideja Evrope brez meja. "Če zunanje meje EU ne bodo delovale, potem je Evropa brez meja zgodovina", je dejal avstrijski kancler.