Komentar

Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!

Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v grozljivosti totalitarne objektivizacije, ki jo je tako natančno opisal Orwell v svojih delih in na primer Solženicin v romanu Arhipelag gulag. Odgovornost je lahko le osebna, ali pa je ni. Paradoks odgovornosti je prav v tem, da bolj kot jo podpirajo objektivizirani inštrumenti, manjšo vlogo igra.

12.12.2018 20:45
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   Vid Sagadin Žigon   Andrej Drapal   polemika   sovražni govor   Platon   enakost   Rousseau   Orwell   Solženicin

Foto: TASS

Predpostavka, da se vsi rodimo enaki in da je mogoče z vzgojo modelirati otroški nepopisan list v tisto smer, ki si jo starši in šola pač zamislijo, je zdaj že globoko vcepljena, a napačna.

Z Vidom Sagadinom Žigonom se strinjava vsaj, da je javna debata o temi sovražnega govora nujna in dobra, če se odvija v spoštovanju do sogovorca predvsem, če se z njim ne strinjaš. Blizu mi je tudi njegova reinterpretacijo moje interpretacije Platonove prispodobe o votlini. Da je namreč človeku lastno, da išče izvor (smisel) luči, ki meče sence na steno. Odlično povzame, da je peer review kot temeljni postopek verifikacije znanstvenih spoznanj nič več in nič manj kot premetavanje senc oziroma iluzij. Prav to pa je moj argument za intersubjektivnosti kot edino neagresivno pot do družbenega konsenza. Smisla namreč ni mogoče objektivizirati. Tu se torej najino soglasje že konča.

 

Skušal bom bolj natančno kot prvič opozoriti na nekaj sogovornikovih predpostavk, ki so tako zmotne, da onemogočajo uresničitev skupne želje po neagresivnem dialogu. Ker sogovornik pri tem ponavlja "argumente" trenutne prevladujoče politične korektnosti, bi odziv moral biti zanimiv tudi izven najinega kroga.

 

 

Cilj je že tu, v tebi! Napaka objektivizacije ideala.

 

Ker osebno sovražim vsako obliko osebne diskreditacije, tako v sliki, besedi kot dejanju, zelo razumem sogovornikov poziv k odgovorni komunikaciji. In prav zato, ker skušam vedno, ne glede na javnost ali nejavnost dialoga, komunicirati odgovorno (spoštljivo), vem, da je izključno moje osebno osmišljanje tiste svetlobe (ideala), ki ustvarja sence v jami (objektivnosti), tista, ki me lahko usmerja. Sence me ne morejo. Ker se s sogovornikom strinjava, da v tem prostoru senc, prostoru razuma, prostoru mnenj, ni iskati absolutne resnice, se oba ozirava k svetlobi. Zakoni, institucije države, institucije strank, korporacij, znanosti so namreč v Platonovi topologiji pojavi senc.

 

Prva od sogovornikov zadreg je, da predpostavlja možnost objektivizacije svetlobe, smisla in zato išče odgovor na sovražni govor v objektiviziranem, kodificiranem setu pravil in instituciji, ki bi ta smisel branila. Spregleda, da z objektivizacijo smisel postane le senca smisla. Smisel lahko (ali pa ne) doumem le sam, izkusim le sam in udejanjim le sam.

 

Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v grozljivosti totalitarne objektivizacije, ki jo je tako natančno opisal Orwell v svojih delih in na primer Solženicin v romanu Arhipelag gulag. Odgovornost je lahko le osebna, ali pa je ni. Paradoks odgovornosti je prav v tem, da bolj kot jo podpirajo objektivizirani inštrumenti, manjšo vlogo igra. Kodificiranim, objektivizirano vodenim robotom je odgovornost odveč. Skupna značilnost totalitarizmov je kodificiranje, objektiviziranje idela, saj s tem razbremenjujejo posameznike njihove odgovornosti, s tem pa jih tudi desubjektivizirajo, robotizirajo.

 

Človek kot simbolno in govoreče bitje osmišlja nujno in neizogibno. Uglaševanje osmišljanja (preprečevanje nesmislov in tudi sovražnosti) pa se lahko odvija samo intersubjektivno - tako, da so sence v votlini, s katerimi edino lahko operiramo kot skupnost, čim bolj usklajene (lepe).

 

 

Osebni interes je odgovornost! Napaka nabijanja slabe vesti.

 

Sogovornik opredeli "sovražni govora kot sovražno izjavljanje, usmerjenega proti komurkoli z namenom pridobitve osebne koristi …". Odločno se je potrebno zoperstaviti enačenju "osebne koristi z diskreditacijo, diskvalifikacijo in navsezadnje eliminacijo nasprotnika". Sogovornik na tem mestu (ne)spretno podtakne podmeno, da je osebna korist prvi korak na poti do eliminacije nasprotnika. V nasprotju s prevladujočo politično korektnostjo je potrebno z upoštevanjem spoznanj evolucijske teorije reči, da je osebna korist podlaga življenju na zemlji in tudi temu, da je človek po 400.000 letih tu, kjer je.

 

Govor je eden od rezultatov evolucije, ki človeku omogočajo preživetje. Preživetje pa je vedno človekova osebna korist. Govor podobno kot oči, roke ali druge fenotipske človeške značilnosti služijo preživetju tistega, ki s temi orodji razpolaga. Seveda trajnostno naravnan človek ta orodja uporablja tako, da z njimi ustvarja tudi skupnosti, saj skupnosti dokazljivo omogočajo večjo verjetnost preživetja posameznika. Pomenu lastnik koristi v našem življenju ni mogoče ubežati podobno, kot ni mogoče obrniti se tako, da zadaj ne bi imeli riti.

 

Zlovešče diskreditiranje osebne koristi kot temelja človeškega je značilna za tiste predstavnike, ki uspešno, to jim je treba priznati, nabijajo slabo vest vsem, ki skušamo živeti odgovorno življenje. In spet: prav vsi totalitarni režimi nabijanje slabe vesti jemljejo kot temeljni mehanizem obvladovanja.

 

 

Posamezniki in skupnosti različni! Napaka nepopisanega papirja.

 

Sogovornik tudi v povezavi s to temo ponovno izpelje retorični manever napačne dileme. Začne z izjavo, s katero je evolucijska torija opravila pred desetletji. Dejstvo je, da črnci na primer niso manj razviti od belcev. Evolucijska teorija je dokazala, da so virusi na primer dosti bolj razviti (trajnostni) od sesalcev. Kulture na eni strani in genske strukture na drugi niso niti manj niti bolj razvite. So samo drugačne.

 

Napačna dilema se pokaže v tem, da sogovornik ne da bi to tematiziral, "manj razvito" zamenja z "različno" in s tem predpostavlja, da se vsi strinjamo, da smo posamezniki in različne skupnosti enaki. Pa nismo. To, da sam nisem ravno bleščeč v matematiki, ne pomeni, da sem manj razvit od prijatelja, ki kot znanstvenik poučuje matematiko na univerzi. To, da Akrapovičevo podjetje ne zna sestaviti električnega vozila, ne pomeni, da je njegovo podjetje slabše od Tesle. Kot posamezniki in kot skupnosti imamo različne sposobnosti. Smo različni in zato drug drugemu drugi oziroma drugačni. Šele, ko prepoznam nekoga kot drugačnega, se mi odpre možnost (strpnega) dialoga. Med enakimi roboti je dialog nepotreben, tam diktira (diktatura) vladar.

 

Egalitarizem sproža sovražni govor, ne pa ga preprečuje.

 

Podlago egalitarizmu predstavlja kulturni relativizem (vsegliharstvo), ki je začel s svojim uspešnim pohodom nekje po drugi svetovni vojni, temelji pa na filozofiji Jean-Jacques Rousseauja. Predpostavka, da se vsi rodimo enaki in da je mogoče z vzgojo modelirati otroški nepopisan list v tisto smer, ki si jo starši in šola pač zamislijo, je zdaj že globoko vcepljena, a napačna. Doktrino, ki je krojila tudi moj ideološki okvir študija na Filozofski fakulteti, sodobni izsledki nevroznanosti, evolucijske biologije, genetike in fiziologije argumentirano negirajo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Človek se rodi zelo popisan in celo nepovratno popisan. Popisani pa nismo samo genetsko, ampak tudi kulturno in psihološko, arhetipsko, če uporabim jungovsko izrazoslovje. Limbični del človeških možgan je na drobno popisan že ob rojstvu z arhetipi, ki so skupni vsem ljudem. Mlajši, bolj specifični in že različni glede na skupnosti so usedline mitov, religij, kultur vse tja do najmlajših specifično družinskih. Različnost se pojavlja na vsakem od teh nivojev. Na srečo.

 

 

***

 

Sprejeti, da nobeden ni boljši, je prvi korak do konstruktivnega, nesovražnega govora. Sprejeti, da se vsak zase odloča, s kom bo delil družinsko življenje, delovno okolje in nenazadnje tudi širše socialno okolje, je drugi. Gonja proti sovražnemu govoru na način, kot ga izvaja trenutna politična korektnost, vodi v družbo terorja, ki ga ugrabljene skupnosti izvajajo nad posameznikom. Teror ta skupina upravičuje z zasedbo pravice, da objektivizira ideal in s tem pravico demoniziranja negativne utopije, v tem primeru sovražnega govora.

 

Možnost, da bi svobodni posamezniki suvereno usklajevali smisel življenja, ta ideologija instrumentalizira prek institucij. Kolikor so institucije temelj razvoja civilizacije, pa institucije ne morejo vzpostavljati smisla. Zato trmasto vsiljevanje objektivizacije v nasprotju s pričakovanji (ali pač v skladu s cilji gonjačev) sproža še več sovražnega govora in s tem v negativni povratni zanki samo še dodatno upravičuje teror.

 

 

Uredništvo s tem prispevekom zaključuje polemiko med našima komentatorjema.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.845
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.969
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.446
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.038
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.928
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.563
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.087
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.212
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.138
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 748