Komentar

Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!

Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v grozljivosti totalitarne objektivizacije, ki jo je tako natančno opisal Orwell v svojih delih in na primer Solženicin v romanu Arhipelag gulag. Odgovornost je lahko le osebna, ali pa je ni. Paradoks odgovornosti je prav v tem, da bolj kot jo podpirajo objektivizirani inštrumenti, manjšo vlogo igra.

12.12.2018 20:45
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   Vid Sagadin Žigon   Andrej Drapal   polemika   sovražni govor   Platon   enakost   Rousseau   Orwell   Solženicin

Foto: TASS

Predpostavka, da se vsi rodimo enaki in da je mogoče z vzgojo modelirati otroški nepopisan list v tisto smer, ki si jo starši in šola pač zamislijo, je zdaj že globoko vcepljena, a napačna.

Z Vidom Sagadinom Žigonom se strinjava vsaj, da je javna debata o temi sovražnega govora nujna in dobra, če se odvija v spoštovanju do sogovorca predvsem, če se z njim ne strinjaš. Blizu mi je tudi njegova reinterpretacijo moje interpretacije Platonove prispodobe o votlini. Da je namreč človeku lastno, da išče izvor (smisel) luči, ki meče sence na steno. Odlično povzame, da je peer review kot temeljni postopek verifikacije znanstvenih spoznanj nič več in nič manj kot premetavanje senc oziroma iluzij. Prav to pa je moj argument za intersubjektivnosti kot edino neagresivno pot do družbenega konsenza. Smisla namreč ni mogoče objektivizirati. Tu se torej najino soglasje že konča.

 

Skušal bom bolj natančno kot prvič opozoriti na nekaj sogovornikovih predpostavk, ki so tako zmotne, da onemogočajo uresničitev skupne želje po neagresivnem dialogu. Ker sogovornik pri tem ponavlja "argumente" trenutne prevladujoče politične korektnosti, bi odziv moral biti zanimiv tudi izven najinega kroga.

 

 

Cilj je že tu, v tebi! Napaka objektivizacije ideala.

 

Ker osebno sovražim vsako obliko osebne diskreditacije, tako v sliki, besedi kot dejanju, zelo razumem sogovornikov poziv k odgovorni komunikaciji. In prav zato, ker skušam vedno, ne glede na javnost ali nejavnost dialoga, komunicirati odgovorno (spoštljivo), vem, da je izključno moje osebno osmišljanje tiste svetlobe (ideala), ki ustvarja sence v jami (objektivnosti), tista, ki me lahko usmerja. Sence me ne morejo. Ker se s sogovornikom strinjava, da v tem prostoru senc, prostoru razuma, prostoru mnenj, ni iskati absolutne resnice, se oba ozirava k svetlobi. Zakoni, institucije države, institucije strank, korporacij, znanosti so namreč v Platonovi topologiji pojavi senc.

 

Prva od sogovornikov zadreg je, da predpostavlja možnost objektivizacije svetlobe, smisla in zato išče odgovor na sovražni govor v objektiviziranem, kodificiranem setu pravil in instituciji, ki bi ta smisel branila. Spregleda, da z objektivizacijo smisel postane le senca smisla. Smisel lahko (ali pa ne) doumem le sam, izkusim le sam in udejanjim le sam.

 

Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v grozljivosti totalitarne objektivizacije, ki jo je tako natančno opisal Orwell v svojih delih in na primer Solženicin v romanu Arhipelag gulag. Odgovornost je lahko le osebna, ali pa je ni. Paradoks odgovornosti je prav v tem, da bolj kot jo podpirajo objektivizirani inštrumenti, manjšo vlogo igra. Kodificiranim, objektivizirano vodenim robotom je odgovornost odveč. Skupna značilnost totalitarizmov je kodificiranje, objektiviziranje idela, saj s tem razbremenjujejo posameznike njihove odgovornosti, s tem pa jih tudi desubjektivizirajo, robotizirajo.

 

Človek kot simbolno in govoreče bitje osmišlja nujno in neizogibno. Uglaševanje osmišljanja (preprečevanje nesmislov in tudi sovražnosti) pa se lahko odvija samo intersubjektivno - tako, da so sence v votlini, s katerimi edino lahko operiramo kot skupnost, čim bolj usklajene (lepe).

 

 

Osebni interes je odgovornost! Napaka nabijanja slabe vesti.

 

Sogovornik opredeli "sovražni govora kot sovražno izjavljanje, usmerjenega proti komurkoli z namenom pridobitve osebne koristi …". Odločno se je potrebno zoperstaviti enačenju "osebne koristi z diskreditacijo, diskvalifikacijo in navsezadnje eliminacijo nasprotnika". Sogovornik na tem mestu (ne)spretno podtakne podmeno, da je osebna korist prvi korak na poti do eliminacije nasprotnika. V nasprotju s prevladujočo politično korektnostjo je potrebno z upoštevanjem spoznanj evolucijske teorije reči, da je osebna korist podlaga življenju na zemlji in tudi temu, da je človek po 400.000 letih tu, kjer je.

 

Govor je eden od rezultatov evolucije, ki človeku omogočajo preživetje. Preživetje pa je vedno človekova osebna korist. Govor podobno kot oči, roke ali druge fenotipske človeške značilnosti služijo preživetju tistega, ki s temi orodji razpolaga. Seveda trajnostno naravnan človek ta orodja uporablja tako, da z njimi ustvarja tudi skupnosti, saj skupnosti dokazljivo omogočajo večjo verjetnost preživetja posameznika. Pomenu lastnik koristi v našem življenju ni mogoče ubežati podobno, kot ni mogoče obrniti se tako, da zadaj ne bi imeli riti.

 

Zlovešče diskreditiranje osebne koristi kot temelja človeškega je značilna za tiste predstavnike, ki uspešno, to jim je treba priznati, nabijajo slabo vest vsem, ki skušamo živeti odgovorno življenje. In spet: prav vsi totalitarni režimi nabijanje slabe vesti jemljejo kot temeljni mehanizem obvladovanja.

 

 

Posamezniki in skupnosti različni! Napaka nepopisanega papirja.

 

Sogovornik tudi v povezavi s to temo ponovno izpelje retorični manever napačne dileme. Začne z izjavo, s katero je evolucijska torija opravila pred desetletji. Dejstvo je, da črnci na primer niso manj razviti od belcev. Evolucijska teorija je dokazala, da so virusi na primer dosti bolj razviti (trajnostni) od sesalcev. Kulture na eni strani in genske strukture na drugi niso niti manj niti bolj razvite. So samo drugačne.

 

Napačna dilema se pokaže v tem, da sogovornik ne da bi to tematiziral, "manj razvito" zamenja z "različno" in s tem predpostavlja, da se vsi strinjamo, da smo posamezniki in različne skupnosti enaki. Pa nismo. To, da sam nisem ravno bleščeč v matematiki, ne pomeni, da sem manj razvit od prijatelja, ki kot znanstvenik poučuje matematiko na univerzi. To, da Akrapovičevo podjetje ne zna sestaviti električnega vozila, ne pomeni, da je njegovo podjetje slabše od Tesle. Kot posamezniki in kot skupnosti imamo različne sposobnosti. Smo različni in zato drug drugemu drugi oziroma drugačni. Šele, ko prepoznam nekoga kot drugačnega, se mi odpre možnost (strpnega) dialoga. Med enakimi roboti je dialog nepotreben, tam diktira (diktatura) vladar.

 

Egalitarizem sproža sovražni govor, ne pa ga preprečuje.

 

Podlago egalitarizmu predstavlja kulturni relativizem (vsegliharstvo), ki je začel s svojim uspešnim pohodom nekje po drugi svetovni vojni, temelji pa na filozofiji Jean-Jacques Rousseauja. Predpostavka, da se vsi rodimo enaki in da je mogoče z vzgojo modelirati otroški nepopisan list v tisto smer, ki si jo starši in šola pač zamislijo, je zdaj že globoko vcepljena, a napačna. Doktrino, ki je krojila tudi moj ideološki okvir študija na Filozofski fakulteti, sodobni izsledki nevroznanosti, evolucijske biologije, genetike in fiziologije argumentirano negirajo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Človek se rodi zelo popisan in celo nepovratno popisan. Popisani pa nismo samo genetsko, ampak tudi kulturno in psihološko, arhetipsko, če uporabim jungovsko izrazoslovje. Limbični del človeških možgan je na drobno popisan že ob rojstvu z arhetipi, ki so skupni vsem ljudem. Mlajši, bolj specifični in že različni glede na skupnosti so usedline mitov, religij, kultur vse tja do najmlajših specifično družinskih. Različnost se pojavlja na vsakem od teh nivojev. Na srečo.

 

 

***

 

Sprejeti, da nobeden ni boljši, je prvi korak do konstruktivnega, nesovražnega govora. Sprejeti, da se vsak zase odloča, s kom bo delil družinsko življenje, delovno okolje in nenazadnje tudi širše socialno okolje, je drugi. Gonja proti sovražnemu govoru na način, kot ga izvaja trenutna politična korektnost, vodi v družbo terorja, ki ga ugrabljene skupnosti izvajajo nad posameznikom. Teror ta skupina upravičuje z zasedbo pravice, da objektivizira ideal in s tem pravico demoniziranja negativne utopije, v tem primeru sovražnega govora.

 

Možnost, da bi svobodni posamezniki suvereno usklajevali smisel življenja, ta ideologija instrumentalizira prek institucij. Kolikor so institucije temelj razvoja civilizacije, pa institucije ne morejo vzpostavljati smisla. Zato trmasto vsiljevanje objektivizacije v nasprotju s pričakovanji (ali pač v skladu s cilji gonjačev) sproža še več sovražnega govora in s tem v negativni povratni zanki samo še dodatno upravičuje teror.

 

 

Uredništvo s tem prispevekom zaključuje polemiko med našima komentatorjema.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.065
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 976
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579