Protesti, ki so mesec dni hromili Pariz in druga francoska mesta, so se unesli, zato je zdaj čas za analize in ugotavljanje, kdo vse bi jih lahko razplamteval, kajti brez dvoma je šlo za najhujše nerede v francoski prestolnici v zadnjih petdesetih letih. Ivan Rioufol, ugledni francoski novinar, urednik in esejst, je v pariškem dnevniku Le Figaro pred dnevi objavil prispevek, v katerem za nasilje in huliganstvo med protesti rumenih telovnikov precej neposredno obtožuje Muslimansko bratovščino. Podobni zapisi so se že pred tem pojavili tudi v arabskem tisku - sploh v tistih deželah, kjer je delovanje Muslimanske bratovščine prepovedano.
V nasprotju s tem, kar trdijo ali domnevajo francoske oblasti in pariški uredniki, del arabskega tiska meni, da so bila (ali so) dejanja nasilja in vandalizma na čudovitih Elizejskih poljanah ob robu mirnih demonstracij rumenih telovnikov v soboto, 24. novembra 2018, delo članov tajne paravojaške mednarodne organizacije Muslimanska bratovščina (al-Tanzim al-Dawli). Dejansko je v sredo, 28. novembra 2018, egipčanski dnevnik Al-Masri Al-Youm* (Egipčan danes) objavil članek, v katerem je obtožil Muslimansko bratovščino, da je bila neposredno ali posredno vpletena v izbruh nasilja na Elizejskih poljanah. Skliceval se je na analize dobrega poznavalca (od znotraj) blaznih metod v takšnih okoliščinah. Njegovo ime je Mohamed Habib. Do svojega odstopa z vseh islamističnih funkcij leta 2009 je Mohamed Habib ohranjal ključni položaj na mednarodnem prizorišču Muslimanske bratovščine. Bil je prvi namestnik njenega "vrhovnega voditelja".

Vse kaže, da so islamisti sodelovali pri nasilnem delu demonstracij v Parizu v minulem mesecu.
V svoji izjavi egipčanskemu dnevniku je poudaril podobnosti med dejanji nasilja, ki jih je bilo mogoče videti na Elizejskih poljanah tisto soboto, in podobnimi dejanji, ki jih je bilo mogoče videti v Kairu, egipčanski prestolnici, januarja 2011. "Podobnost", je dejal, "med dogodki v Kairu in Parizu je zelo pomembna. Na splošno lahko rečemo, da so islamisti neposredno ali posredno vpleteni v to, kar se je dogajalo v Franciji. Toda, če hočemo biti dosledni, moramo podrobneje raziskati, kdo natanko stoji za temi protesti, ki so zelo podobni temu, kar smo lahko opazovali v Kairu med revolucijo 25. januarja 2011."
Mohamed Habib opozarja na to, da če je začetek protesta delo jeznih francoskih državljanov, potem je Muslimanska bratovščina hotela investirati in uporabiti to jezo za svoje namene politične destabilizacije.
Medtem je isti časopis povabil naslednjega, skoraj "spokorjenega" islamista Nabila Naïma, ki ga je predstavil kot "strokovnjaka za islamska gibanja". Nabil Naïm je eden od ustanoviteljev egipčanskega gibanja "islamističnega džihada", vpletenega v umor predsednika Anwarja al-Sadata leta 1981.
"Brez dvoma", pravi Naïm, "je Muslimanska bratovščina sodelovala pri demonstracijah v Franciji." In dodaja: "Ne pozabimo, da v Franciji na obrobju mest živi Muslimanska bratovščina iz Alžirije, Tunizije in Maroka. Vsekakor je sodelovala pri demonstracijah v Franciji, ker te izkazujejo njene metode in ideje."

Ivan Rioufol
Poleg tega je neki drugi arabski dnevni časopis, Al-Ahram, razkril besede novinarja Mohameda Al-Baza. V televizijski oddaji je ta razločno omenil "mednarodno organizacijo Muslimanska bratovščina", za katero pravijo, da se skriva za nasiljem na Elizejskih poljanah. Opozoril je, da slogan "Macron dégage", ki nima prav nič skupnega s socialnimi in ekonomskimi slogani, nenavadno spominja na tistega, ki so ga člani bratovščine skandirali med tako imenovano arabsko pomladjo, ki je na široko odprla vrata vzponu islamistov na oblast v mnogih državah.
Da niti ne omenjamo arabskih družbenih omrežij, ki so ta slogan širile ničkolikokrat, ko je ta obtožujoča in pomenljiva informacija prišla na dan, je hitro našla svoje mesto v kolumnah drugih nacionalnih in mednarodnih arabskih medijev, na primer v Maroku, Jordaniji in Angliji. Drugi mediji, precej blizu Muslimanski bratovščini, so to poskušali zanikati, čeprav njihov vir ni nepomemben: še vedno gre za nekdanjega namestnika "vrhovnega vodje" Muslimanske bratovščine. Ti pro-federalni mediji, kakor da so objektivni, skušajo ovreči objektivnost egipčanskega dnevnega časopisa in njegove domnevno bližine predsedniku Al-Sissiju, ki bi nekaj pridobil z obtožbo svojih sovražnikov, Bratovščine. To je na primer mnenje londonskega arabskega dnevnika Al-Quds Al-Arabi.
Tudi na Al-Jazeeri, televiziji katarskega emirja, je odmeval naslov, ki je diskreditiral vsebino "Pariška pomlad: kako so Macronovi davki zanetili požar na francoskih ulicah". Kot lahko vidimo, je lansirala izraz "pariška pomlad", kar vzbuja mnogo spominov na upor proti arabskim režimom vse od "jasminove revolucije" v Tuniziji in odhoda Ben Alija. Ali bo Al-Jazeera, ki je že destabilizirala drugo stran Sredozemlja z razširitvijo slogana "Odidite", naredila vse, da bo spreobrnila upravičeno jezo rumenih telovnikov v prid islamističnemu projektu?
Prevedel Vid Sagadin Žigon