Komentar

Avgust Černigoj in Edvard Zajec, učitelj in učenec

Edvard Zajec vgrajuje tehnologijo v človeško oko. Ne oponaša, predvsem s strojem preračunava. Če je didaktika XX. stoletja morala pripraviti mlada telesa na življenje, jih mora v XXI. stoletju pripraviti na navidezna življenja. Nič ni neskončno, vse se da izračunati! Kdaj se je spremeba začela v našem svetu? Predvsem s knjigo-umetnino Informatrix leta 1971 in z njeno objavo leta 1979 v Trstu. Leta 1980 je bil svet že popolnoma nov. Avantgarda je začela živeti v računalnikih. Umetniki so se z velikim naporom borili, da bi povezali znanost, tehnologijo in umetnost.

16.12.2018 00:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Edvard Zajec   umetnost   Informatrix   Kazimir Malevič   algoritem   računalništvo   ZDA   Trst   Ljubljana

Foto: Umetnostna galerija Maribor

Edvard Zajec opiše računalniško umetnost kot tisto umetnost, ki jo na osnovi umetniškega algoritma proizvajajo računalniki. Toda ti se od običajnih algoritmov razlikujejo po tem, da so umetniški algoritmi čutni.

Avgust Černigoj in Edvard Zajec sta umetnika, ki sta spremenila dvajseto stoletje tudi v svetovnem merilu. Avgust Černigoj je v prvi polovici prejšnjega stoletja s svojo konstruktivistično ambientalnostjo spremenil generalno paradigmo umetnosti. Iz sveta krasilstva jo je preobrazil v svet funkcionalizma. Svet pigmentirane slike in trodimenzionalne skulpture je prestavil v štridimenzionalno ambientalno, inštalacijsko umetnost. Svetu je predstavil skupinsko verzijo proto-inštalacije. Ta v Moderni galeriji v Ljubljani s pomočjo konstruktivističnih funkcij in estezije sproža najvišjo stopnjo lepote. Pionir računalniške umetnosti Edvard Zajec pa je v drugi polovici prejšnjega stoletja iz sveta pigmentne umetnosti prestopil z milenijskim preskokom v XXI. stoletje, v elektro valovanje. Iz elektro razgrajenih slik je pred nami sestavljal tele-slike na ekranih bodočnosti.

 

Obstaja mnogo tehtnih razlogov, da umetniki postgravitacijske umetnosti procesiramo Zajčev Informatriks in Spektralni modulator. Na noben način ne more biti umetniških satelitov brez logike računalniške znanosti in tehnologije ter računalniške umetnosti. Zajčeva knjiga Informatrix je ultimativno umetniško delo XX. stoletja za XXI. stoletje. Že petinštirideset let nas opozarja in zavezuje k reformnemu načinu branja umetnosti na vseh ravneh. Zajčevo procesiranje knjige-umetnine-mojstrovine se je začelo že davnega leta 1971, v knjižni obliki pa je izšlo leta 1979.

 

 

Preletimo čas I.:

 

"Zamisel o umetnosti s pomočjo računalnika se je v ZDA in Evropi postopoma pojavila v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je zanjo uveljavil izraz reačunalniška umetnost oz. računalniško generirana umetnost ("computer art"). Oznaka je bila splošna in je zajemala krativno uporabo računalnikov v različnih umetniških zvrsteh. Prve večje razstave, na katerih so razstavljali za razvoj novih umetniških praks ključni avtorji, so bile Cybernetic Serendipity v I.C.A. leta 1968, Event One Computer Art Society leta 1969 v Londonu ter Software: information technology: it's new meaning for art (Jewish Museum, New York, kustos Jack Burnham) ___ Že leta 1968/69 so v Zagrebu potekale Nove tendence 4, ki so bile ____ v celoti posvečene računalniški umetnosti. Sledile so razstave Komputer Kunst leta 1969/1970 v Hanovru, Münchnu in Hamburgu ter mednarodni kolokvij Računalniki in vizualna raziskovanja v Zagrebu. Vzporedno z dogajanjem v Evropi so se v ZDA oblikovale organizacije, ki so vzpodbujale združevanje umetnosti in znanosti." (Petja Grafenauer, Spektralni modulator, Edvard Zajec, KSEVT, 2014, str. 7)

 

Za Edvarda Zajca je bil ključen njegov vstop v gibanje in mrežo Novih Tendenc (1961–1973). Takrat je umetnostni zgodovinar Božo Bek skupaj z Francoisom Morelletom razstavljal in premišljeval računalniško ustvarjena dela v odnosu do konstruktivistične in kinetične umetnosti (1968/69) ter do konceptualne umetnosti (1973).

 

 

 

 

Preletimo čas s pomočjo Kazimirja Maleviča II.:

 

Pojdimo k začetkom, k eni od osrednjih zgodovinskih podpor za računalniško umetnost Edvarda Zajca, k Supremusom Kazimirja Severinoviča Maleviča (to dejstvo mi je potrdil Edvard Zajec med pripravami na gradnjo Spektralnega modulatorja: "S katere koli strani smo se lotili programiranja s takratnimi računalniki, smo prišli do suprematističnih oblik - kroga, trikotnika, križa ali kvadrata). Umetnine 'Supremusi' so v umetnost XX. stoletja zarezale kot tista umetnost, ki ne upodablja nič drugega kot samo sebe. Izhaja iz svoje lastne energije, izhajajoč iz lastnih oblik in svetlobe. Malevič jih imenuje 'umetniška bitja, ki nimajo več stika z Zemljo'. To so sateliti, opremljeni z razumom in zmožni živeti lastno življenje." Zajčevo optimalno projekcijo Informatrixa danes lahko razumemo kot logično nadaljevanje konstruktivizma in suprematizma, ki je sledil pol stoletja kasneje. Računalniška umetnost Edvarda Zajca je logično nadaljevanje Malevičevih suprematističnih naporov ter Černigojevih in Stepančičevih konstruktivističnih levitacijskih skulptur.

 

 

Preletimo čas III.:

 

Edvard Zajec opiše računalniško umetnost kot tisto umetnost, ki jo na osnovi umetniškega algoritma proizvajajo računalniki. Toda ti se od običajnih algoritmov razlikujejo po tem, da so umetniški algoritmi čutni. Optimalno projekcijo umetnine doživljamo prek čutnih algoritmov. Pri Malevičevih Supremusih umetnino doživljamo kot energijo oblik in svetlob na platnu, pri Edvardu Zajcu pa kot zvočno in svetlobno modulacijo, ki je kinetizirana in ekranizirana!

 

 

Preletimo čas IV.:

 

"V umetnosti Edvarda Zajca vidimo prevladujoče miselne postopke in predvsem proceduralnost. Barva v Zajčevih projektih ni utemljena samo znotraj vizualne zasnove, temveč na upoštevanju biološkega ustroja vidnega sistema in lingvistiki." (nagrada Trend, leta 2008). Ameriški duh časa in umetniški svet šestdesetih let XX. stoletja sta planetarno močno prevladovala. Zajec pa se je v ZDA povezal z minimalizmom. Temeljno pa je izhajal iz evropske abstrakcije, iz historičnih avantgard. Predvsem s teoretiki kibernetike kot sta Norbert Wiener (s knjigo Human Use of Human Beings) in Calud Shannon. Ni ga vznemirjal tedanji popart ali opart.

 

 

 

 

O svoji knjigi Informatrix navaja: "Bralec (kasneje gledalec) lahko usmerja osi oblik po svoje ali pa z osmi že zastavljenih oblik. Pri tem lahko spreminja različne elemente in podatke iz knjige za gradnjo svojih pravil. Lahko pa išče gradivo za nova pravila tudi drugje." (nagrada Trend, 2008).

 

Knjiga je bila vmesnik med tedanjo razvojno stopnjo digitalne tehnologije, ki leta 1971 še ni dopuščala participacije širšega občinstva v interaktivnih delih. Zajec je našel izvrstno obliko, ki je umetniškemu avditoriju predstavila vlogo računalnika v poteku interaktivne izmenjave oziroma vizualnega dialoga. "Pri knjigi Informatrix je akcija nelinearna, saj kompozicije sestavljamo tako, da se prosto gibljemo po knjižnem spletu strani. Informatrix ne le da omogoča interakcijo in selekcijo nekega že danega materiala, ampak dopušča proizvajanje novih vizualnih vsebin."

 

Po tistem, ko je Informatrix 2 postavil na medmrežje kot možnost dvosmernega dialoga z uporabnikom, je Edvard Zajec v zadnjih letih načrtoval še Informatrix 3. Nujno je potrebno omeniti projekt Chromas - kot zvrst vizualne glasbe. Edvard Zajec navaja ____ "Glasba je postala moj strukturni element del ____ novega sorazmerja med zaznavnim in vidnim. Spremembe v času in prostoru niso bile več posledica sinhronosti oziroma uglašenosti z glasbo, ampak jih lahko razumemo bolj kot posledico procesa; postanejo strukturno samorefleksivne."

 

Edvard Zajec nas spomni: Glasba je sosledje frekvenc!

 

 

Preletimo čas in ponovimo V.:

 

Prelomna je bila retrospektivna razstva posvečena Edvardu Zajcu v MGLC, ki jo je kurirala Breda Škrajnec leta 2007. Ob razstavi je izšel katalog, v katerem so bili objavljeni teksti Petje Grafenauer, Laure Safred in Brede Škrjanec. V tem času pa sta izšli publikaciji avtorice Melite Zajc z naslovom Edvard Zajec, pionir računalniških umetnosti (2008) in Edward Zajec - documents and visions (2010).

 

 

Preletimo čas VI.:

 

Edvard Zajec vgrajuje tehnologijo v človeško oko. Ne oponaša, predvsem s strojem preračunava. Če je didaktika XX. stoletja morala pripraviti mlada telesa na življenje, jih mora v XXI. stoletju pripraviti na navidezna življenja. Nič ni neskončno, vse se da izračunati! Kdaj se je spremeba začela v našem svetu? Predvsem s knjigo-umetnino Informatrix leta 1971 in z njeno objavo leta 1979 v Trstu. Leta 1980 je bil svet že popolnoma nov. Avantgarda je začela živeti v računalnikih. Umetniki so se z velikim naporom borili, da bi povezali znanost, tehnologijo in umetnost.

 

Umetnost je prečiščena resničnost, osvobojena od volje, ki jo prežema življenje. Edvard Zajec je že zdavnaj postal presvetljeno umetniško bitje, ki ga v mojih očeh procesira njegov Spektralni modulator. Srečna kibernetična naključja!

 

Ob tej priložnosti se spomnimo še umetnika Francija Curka z njegovimi "likvid" računalniškimi grafikami. Z Edvardom Zajcem sta bila oba leta 1989 nagrajenca Ars Electronice. Na tem mestu se zahvaljujem Aleksandru Rojcu in Petru Krečiču, ki sta pred kratkim na poseben in nežen način spregovorila o Edvardu Zajcu. Pred nami se ga je Aleksander Rojc spominjal, Peter Krečič pa je o njem premišljeval.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
0
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.663
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.665
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.731
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.090
05/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.237
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.142
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.879
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.709
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.092
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.473