Komentar

Avgust Černigoj in Edvard Zajec, učitelj in učenec

Edvard Zajec vgrajuje tehnologijo v človeško oko. Ne oponaša, predvsem s strojem preračunava. Če je didaktika XX. stoletja morala pripraviti mlada telesa na življenje, jih mora v XXI. stoletju pripraviti na navidezna življenja. Nič ni neskončno, vse se da izračunati! Kdaj se je spremeba začela v našem svetu? Predvsem s knjigo-umetnino Informatrix leta 1971 in z njeno objavo leta 1979 v Trstu. Leta 1980 je bil svet že popolnoma nov. Avantgarda je začela živeti v računalnikih. Umetniki so se z velikim naporom borili, da bi povezali znanost, tehnologijo in umetnost.

16.12.2018 00:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Edvard Zajec   umetnost   Informatrix   Kazimir Malevič   algoritem   računalništvo   ZDA   Trst   Ljubljana

Foto: Umetnostna galerija Maribor

Edvard Zajec opiše računalniško umetnost kot tisto umetnost, ki jo na osnovi umetniškega algoritma proizvajajo računalniki. Toda ti se od običajnih algoritmov razlikujejo po tem, da so umetniški algoritmi čutni.

Avgust Černigoj in Edvard Zajec sta umetnika, ki sta spremenila dvajseto stoletje tudi v svetovnem merilu. Avgust Černigoj je v prvi polovici prejšnjega stoletja s svojo konstruktivistično ambientalnostjo spremenil generalno paradigmo umetnosti. Iz sveta krasilstva jo je preobrazil v svet funkcionalizma. Svet pigmentirane slike in trodimenzionalne skulpture je prestavil v štridimenzionalno ambientalno, inštalacijsko umetnost. Svetu je predstavil skupinsko verzijo proto-inštalacije. Ta v Moderni galeriji v Ljubljani s pomočjo konstruktivističnih funkcij in estezije sproža najvišjo stopnjo lepote. Pionir računalniške umetnosti Edvard Zajec pa je v drugi polovici prejšnjega stoletja iz sveta pigmentne umetnosti prestopil z milenijskim preskokom v XXI. stoletje, v elektro valovanje. Iz elektro razgrajenih slik je pred nami sestavljal tele-slike na ekranih bodočnosti.

 

Obstaja mnogo tehtnih razlogov, da umetniki postgravitacijske umetnosti procesiramo Zajčev Informatriks in Spektralni modulator. Na noben način ne more biti umetniških satelitov brez logike računalniške znanosti in tehnologije ter računalniške umetnosti. Zajčeva knjiga Informatrix je ultimativno umetniško delo XX. stoletja za XXI. stoletje. Že petinštirideset let nas opozarja in zavezuje k reformnemu načinu branja umetnosti na vseh ravneh. Zajčevo procesiranje knjige-umetnine-mojstrovine se je začelo že davnega leta 1971, v knjižni obliki pa je izšlo leta 1979.

 

 

Preletimo čas I.:

 

"Zamisel o umetnosti s pomočjo računalnika se je v ZDA in Evropi postopoma pojavila v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je zanjo uveljavil izraz reačunalniška umetnost oz. računalniško generirana umetnost ("computer art"). Oznaka je bila splošna in je zajemala krativno uporabo računalnikov v različnih umetniških zvrsteh. Prve večje razstave, na katerih so razstavljali za razvoj novih umetniških praks ključni avtorji, so bile Cybernetic Serendipity v I.C.A. leta 1968, Event One Computer Art Society leta 1969 v Londonu ter Software: information technology: it's new meaning for art (Jewish Museum, New York, kustos Jack Burnham) ___ Že leta 1968/69 so v Zagrebu potekale Nove tendence 4, ki so bile ____ v celoti posvečene računalniški umetnosti. Sledile so razstave Komputer Kunst leta 1969/1970 v Hanovru, Münchnu in Hamburgu ter mednarodni kolokvij Računalniki in vizualna raziskovanja v Zagrebu. Vzporedno z dogajanjem v Evropi so se v ZDA oblikovale organizacije, ki so vzpodbujale združevanje umetnosti in znanosti." (Petja Grafenauer, Spektralni modulator, Edvard Zajec, KSEVT, 2014, str. 7)

 

Za Edvarda Zajca je bil ključen njegov vstop v gibanje in mrežo Novih Tendenc (1961–1973). Takrat je umetnostni zgodovinar Božo Bek skupaj z Francoisom Morelletom razstavljal in premišljeval računalniško ustvarjena dela v odnosu do konstruktivistične in kinetične umetnosti (1968/69) ter do konceptualne umetnosti (1973).

 

 

 

 

Preletimo čas s pomočjo Kazimirja Maleviča II.:

 

Pojdimo k začetkom, k eni od osrednjih zgodovinskih podpor za računalniško umetnost Edvarda Zajca, k Supremusom Kazimirja Severinoviča Maleviča (to dejstvo mi je potrdil Edvard Zajec med pripravami na gradnjo Spektralnega modulatorja: "S katere koli strani smo se lotili programiranja s takratnimi računalniki, smo prišli do suprematističnih oblik - kroga, trikotnika, križa ali kvadrata). Umetnine 'Supremusi' so v umetnost XX. stoletja zarezale kot tista umetnost, ki ne upodablja nič drugega kot samo sebe. Izhaja iz svoje lastne energije, izhajajoč iz lastnih oblik in svetlobe. Malevič jih imenuje 'umetniška bitja, ki nimajo več stika z Zemljo'. To so sateliti, opremljeni z razumom in zmožni živeti lastno življenje." Zajčevo optimalno projekcijo Informatrixa danes lahko razumemo kot logično nadaljevanje konstruktivizma in suprematizma, ki je sledil pol stoletja kasneje. Računalniška umetnost Edvarda Zajca je logično nadaljevanje Malevičevih suprematističnih naporov ter Černigojevih in Stepančičevih konstruktivističnih levitacijskih skulptur.

 

 

Preletimo čas III.:

 

Edvard Zajec opiše računalniško umetnost kot tisto umetnost, ki jo na osnovi umetniškega algoritma proizvajajo računalniki. Toda ti se od običajnih algoritmov razlikujejo po tem, da so umetniški algoritmi čutni. Optimalno projekcijo umetnine doživljamo prek čutnih algoritmov. Pri Malevičevih Supremusih umetnino doživljamo kot energijo oblik in svetlob na platnu, pri Edvardu Zajcu pa kot zvočno in svetlobno modulacijo, ki je kinetizirana in ekranizirana!

 

 

Preletimo čas IV.:

 

"V umetnosti Edvarda Zajca vidimo prevladujoče miselne postopke in predvsem proceduralnost. Barva v Zajčevih projektih ni utemljena samo znotraj vizualne zasnove, temveč na upoštevanju biološkega ustroja vidnega sistema in lingvistiki." (nagrada Trend, leta 2008). Ameriški duh časa in umetniški svet šestdesetih let XX. stoletja sta planetarno močno prevladovala. Zajec pa se je v ZDA povezal z minimalizmom. Temeljno pa je izhajal iz evropske abstrakcije, iz historičnih avantgard. Predvsem s teoretiki kibernetike kot sta Norbert Wiener (s knjigo Human Use of Human Beings) in Calud Shannon. Ni ga vznemirjal tedanji popart ali opart.

 

 

 

 

O svoji knjigi Informatrix navaja: "Bralec (kasneje gledalec) lahko usmerja osi oblik po svoje ali pa z osmi že zastavljenih oblik. Pri tem lahko spreminja različne elemente in podatke iz knjige za gradnjo svojih pravil. Lahko pa išče gradivo za nova pravila tudi drugje." (nagrada Trend, 2008).

 

Knjiga je bila vmesnik med tedanjo razvojno stopnjo digitalne tehnologije, ki leta 1971 še ni dopuščala participacije širšega občinstva v interaktivnih delih. Zajec je našel izvrstno obliko, ki je umetniškemu avditoriju predstavila vlogo računalnika v poteku interaktivne izmenjave oziroma vizualnega dialoga. "Pri knjigi Informatrix je akcija nelinearna, saj kompozicije sestavljamo tako, da se prosto gibljemo po knjižnem spletu strani. Informatrix ne le da omogoča interakcijo in selekcijo nekega že danega materiala, ampak dopušča proizvajanje novih vizualnih vsebin."

 

Po tistem, ko je Informatrix 2 postavil na medmrežje kot možnost dvosmernega dialoga z uporabnikom, je Edvard Zajec v zadnjih letih načrtoval še Informatrix 3. Nujno je potrebno omeniti projekt Chromas - kot zvrst vizualne glasbe. Edvard Zajec navaja ____ "Glasba je postala moj strukturni element del ____ novega sorazmerja med zaznavnim in vidnim. Spremembe v času in prostoru niso bile več posledica sinhronosti oziroma uglašenosti z glasbo, ampak jih lahko razumemo bolj kot posledico procesa; postanejo strukturno samorefleksivne."

 

Edvard Zajec nas spomni: Glasba je sosledje frekvenc!

 

 

Preletimo čas in ponovimo V.:

 

Prelomna je bila retrospektivna razstva posvečena Edvardu Zajcu v MGLC, ki jo je kurirala Breda Škrajnec leta 2007. Ob razstavi je izšel katalog, v katerem so bili objavljeni teksti Petje Grafenauer, Laure Safred in Brede Škrjanec. V tem času pa sta izšli publikaciji avtorice Melite Zajc z naslovom Edvard Zajec, pionir računalniških umetnosti (2008) in Edward Zajec - documents and visions (2010).

 

 

Preletimo čas VI.:

 

Edvard Zajec vgrajuje tehnologijo v človeško oko. Ne oponaša, predvsem s strojem preračunava. Če je didaktika XX. stoletja morala pripraviti mlada telesa na življenje, jih mora v XXI. stoletju pripraviti na navidezna življenja. Nič ni neskončno, vse se da izračunati! Kdaj se je spremeba začela v našem svetu? Predvsem s knjigo-umetnino Informatrix leta 1971 in z njeno objavo leta 1979 v Trstu. Leta 1980 je bil svet že popolnoma nov. Avantgarda je začela živeti v računalnikih. Umetniki so se z velikim naporom borili, da bi povezali znanost, tehnologijo in umetnost.

 

Umetnost je prečiščena resničnost, osvobojena od volje, ki jo prežema življenje. Edvard Zajec je že zdavnaj postal presvetljeno umetniško bitje, ki ga v mojih očeh procesira njegov Spektralni modulator. Srečna kibernetična naključja!

 

Ob tej priložnosti se spomnimo še umetnika Francija Curka z njegovimi "likvid" računalniškimi grafikami. Z Edvardom Zajcem sta bila oba leta 1989 nagrajenca Ars Electronice. Na tem mestu se zahvaljujem Aleksandru Rojcu in Petru Krečiču, ki sta pred kratkim na poseben in nežen način spregovorila o Edvardu Zajcu. Pred nami se ga je Aleksander Rojc spominjal, Peter Krečič pa je o njem premišljeval.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
1
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
15
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,400
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,473
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,662
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,268
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,123
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,446
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,072
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,099
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,115
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,117