Komentar

Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema

V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je vseboval demokratične stranke kot npr. Slovenska kmečka zveza, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije in Slovensko krščansko-socialno gibanje, tj. poznejši Slovenski krščanski demokrati. SKZ, SDZ, SDSS in SKD so se ustanovile v prvih dneh novega leta 1989, torej pred tridesetimi leti. Ta veliki in naraščajoči politični vrvež so vodili ljudje z imeni in priimki.

24.12.2018 18:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   plebiscit   proslava   zasluge   Marjan Šarec   socializem   Alamut   Vladimir Bartol   Tine Hribar   fanatizem

Foto: Mediaspeed

Samo fanatiki lahko verjamejo v užitke in nagrade v raju, v socializem, ali celo zahtevajo obnovo komunizma. 

Sinoči, 21. decembra 2018 je predsednik slovenske vlade Marjan Šarec na državni proslavi v Cankarjevem domu izrekel naslednje besede:

 

" …Interpretacije, da je bila osamosvojitev samo zasluga nekaterih posameznikov, so zgrešene. Bila je zasluga številnih, predvsem pa celotnega naroda, ki je bil aktiven že nekaj let prej. Brez ljudi, ki so protestirali na Roški leta 1988, in brez ljudi, ki so se pozneje odzvali na vsak vpoklic, bodisi kot protestniki bodisi kot aktivni pripadniki oboroženih struktur, ne bi bilo nič. Danes se skuša ljudi deliti na domoljube in tiste, ki to niso. Domoljubje ne pripada samo nekaterim, temveč je pravica, predvsem pa dolžnost vsakega izmed nas … "

 

 

Na prvi pogled všečne besede si je vendar treba nekoliko pobliže ogledati. Prvi stavek zavrača "zgrešene interpretacije", ki naj bi pripisovale zasluge za osamosvojitev samo nekaterim posameznikom; drugi stavek pa ponuja (s Šarčevega stališča) pravilno interpretacijo: osamosvojitev je bila "zasluga številnih, predvsem pa celotnega naroda". Glede na govornikovo priznanje, da je bil v času osamosvajanja star komaj 12 let in da "vsega ni(sem) razumel, a dovolj, da … (je) vedel, da se dogaja nekaj velikega, kar bo za vedno spremenilo tok zgodovine slovenskega naroda", je mogoče sklepati, da se do pravilne interpretacije ni dokopal sam, ampak je rezultat sugestij in poučevanja.

 

Pri tem ni jasno, od kod zgrešene interpretacije. Da bi bila osamosvojitev "samo zasluga nekaterih posameznikov", ne trdi nihče. Zavračanje takšne interpretacije je nekaj takega, kot če bi zavračali interpretacijo, da ima Zemlja obliko kocke. Je pa bolj ali manj jasno, od kod "pravilna interpretacija". Ta interpretacija izvira iz časov, ko je bil Šarec star manj kot dvanajst let. Takrat je na primer veljalo, da "vsi smo umetniki", da "je na oblasti ljudstvo" itn. "Pravilne interpretacije" so med drugimi izrekali nasprotniki osamosvojitve, med katerimi so bili tudi takšni, ki so jeseni 1990 nasprotovali bodisi plebiscitu bodisi izbiri datuma bodisi potrebnemu odstotku za njegovo veljavnost. Nekateri, ki so pozneje segli po najvišjih časteh, so nekaj dni pred plebiscitom trdili, da ne bo imel mednarodno pravnih učinkov. O tistih, ki so zaničevali 57. številko Nove revije (1987) ali pisateljsko ustavo (1988), najbrž res ni treba govoriti, medtem ko so protestniki "na Roški leta 1988" protestirali proti omenjenim zaničevalcem in v podporo zaprtemu Janezu Janši, ki je - če se ne motim - pravi naslovnik Šarčeve "pravilne interpretacije" osamosvojitve.

 

Gospod predsednik bo prej ali slej moral priznati, da "celotni narod" spreminja zgodovino na podlagi pobud posameznikov z imeni in priimki. To velja za Winstona Churchilla, za Roberta Schumana, za Janeza Pavla II., za Šarčevo ikono Rudolfa Maistra itn. Partijski funkcionarji, ki so trdili, da je v tej ali oni vojni zmagal narod, tega niso trdili zaradi skromnosti, ampak zaradi preračunljivosti, dopadljivosti, všečnosti itn.

 

Posebnost predsednikovega govora je tudi interpretacija domoljubja. O tem Šarec pravi, da je "pravica" in "dolžnost". Tidve besedi sta seveda vzeti iz besedne zakladnice samoupravljanja, v resnici pa domoljubje je ali pa ga ni. Njegovo pomanjkanje je razvidno tudi iz nekoliko banalne pripovedi o predsednikovem domoljubju. Domoljubi se z domoljubjem ne hvalijo.

 

 

Državna revizijska komisija

 

Nekaj dni nazaj je neka televizijska oddaja - nevednemu delu slovenske javnosti, vključno s piscem teh vrstic - razkrila ustroj Državne revizijske komisije, ki nadzira t.i. javna naročila in deroče tokove davkoplačevalskega denarja. Na odločitve te komisije, ki jo po vsem videzu - ne glede na  strokovno usposobljenost - sestavljajo ljubljenci vladajočih strank, se namreč ni mogoče pritožiti. To razkritje je - pisca teh vrstic - spomnilo na geslo finančnega ministra v prvi slovenski (demokratični) vladi, ki se glasi: Zaupanje je dobro, kontrola pa je še boljša! Komisija, katere ustroj je razkrila televizijska oddaja, ni utemeljena na drugem (kontrola), ampak na prvem načelu (zaupanje). Da ni mogoče ugovarjati sklepom, ki zadevajo milijonske, stomilijonske in milijardne naložbe davkoplačevalskega denarja, je gotovo resen problem, vendar imamo na Slovenskem še resnejše probleme. Zaupanje - ki sicer samo po sebi ni nič slabega, ampak je, kot je nekoč govoril omenjeni finančni minister, dobro - vlada namesto kontrole še marsikje.

 

Ustroj državne revizijske komisije ni unikat. Nedavno se je prvikrat sestal "strateški svet za zunanjo politiko" pri Ministrstvu oz. ministru za zunanje zadeve. Posnetek s sestanka kaže, da je sestava sveta bistveno ožja, kot je bila nekoč, celo v času Karla Erjavca. Na sestanku so - da ne bi tratili časa z ugovori iz vrst strokovnjakov ali privržencev opozicije - sedeli le člani vladajoče koalicije. Šarčeva oz. Cerarjeva koalicija zaupa le sebi. In to tako rekoč fanatično.

 

Tukajšnji prispevek pravzaprav ni namenjen revizijam in kontrolam, ampak samemu pojavu zaupanja. Slovenci smo namreč pol stoletja živeli v zaupanju v socializem, s katerim naj bi bili dokončno prekinili med letoma 1988 in 1992. Vladavina zaupanja seveda ni omejena na socializem, ampak velja še za mnoge druge pojave v zgodovini, predvsem v dvajsetem stoletju. To so ugotovili mnogi raziskovalci, med drugimi tudi avtor znamenitega romana Alamut (1938) Vladimir Bartol. Bartol je svoj roman postavil v srednjeveško Perzijo, vendar je - leto dni po Kocbekovi obsodbi fašizma in komunizma (Premišljevanje o Španiji) - s kritiko muslimanskega fanatizma in prevarantstva v bistvu napadel sodobni totalitarizem. Junaki Alamuta so namreč zaupali, da jih po smrti čaka raj z vsemi mogočimi užitki in nagradami. Prerok tega zaupanja na koncu pove: Nič ni resnično, vse je dovoljeno.

 

Tukajšnji prispevek je namenjen trdoživosti slovenskega socializma, ki se - ob vesoljni agitaciji in propagandi zaupanja - kaže v vsakodnevnih in vse pogostejših pa intenzivnejših napadih na svobodno gospodarstvo, na zasebno šolstvo, zasebno zdravstvo, na meritokracijo in seveda na osamosvojitev. V ozadju omenjenega zaupanja potekajo manevri, ki množijo moč in število socialističnih volivcev. S tem je mogoče razložiti tudi nekatere pojave v zvezi z migracijami.

 

Ti pojavi so posebej vidni v Sloveniji, čeprav Slovenija seveda ni osamljena. Vabila in dobrodošlice migrantom, kritika kapitalizma in liberalizma … se dogajajo tudi v drugih državah. Slovenci bi morali ravnati drugače, ker so na svoji koži doživeli socializem in agonijo načela zaupanja.  O tem je nedavno prepričljivo in duhovito pisal Tine Hribar, ki svoj spis o "dokapitalizaciji komunizma" končuje z naslednjimi besedami:

 

"Dandanašnje obnavljanje zahteve po komunistični revoluciji je zato povsem neodgovorno. Zločinsko. Ker so vodilni svetovni apologeti komunizma sicer zelo bistroumni ljudje, mi ob tem nikakor ni jasno, ali so tisti najbolj zagrizeni od njih res nori ali pa se le delajo norca iz vsega in vseh."

 

Vodilni ameriški avtorji, ki se ukvarjajo z geopolitiko, najprej Henry Kissinger v Svetovnem redu (World Order, 2014), nazadnje pa Richard Haass (Kako se končuje svetovni red in kaj pride po njegovem koncu, Foreign Affairs 2018), svojim voditeljem priporočajo previdnost in zadržanost, kar zadeva sporazumevanje s komunističnimi in postkomunističnimi režimi, npr. s Kitajsko in Rusijo, vendar ugotavljajo, da se je z "nezahodnimi" civilizacijami vendarle težko, če ne že nemogoče sporazumeti o nekaterih temeljnih vprašanjih. Svetovnega reda, ki je nastal v hladni vojni  (po drugi svetovni vojni) in ki ga diplomatsko predstavljajo Združeni narodi, gospodarsko pa liberalna ureditev s svobodno trgovino, bo - tako Haass - vse manj.

 

Kissinger recimo ugotavlja, da v "nekaterih drugih velikih civilizacijah" realnost ni nekaj zunanjega, ampak je "nekaj notranjega, povezanega s psihološkimi, filozofskimi in verskimi prepričanji". V bistvu govori o fanatizmu. Samo fanatiki lahko verjamejo v užitke in nagrade v raju, v socializem, ali celo zahtevajo obnovo komunizma.

 

Večina kritikov aktualne slovenske politike - ki jim tupatam pritegne tudi pisec teh vrstic - opisuje različne njene krivice in lumparije. Toda v trenutku razdorov in slabosti svetovne ureditve Slovenija potrebuje predvsem koncept nacionalnega premisleka, pravzaprav nov nacionalni program, ki ne bo temeljil na  pridobitvah socializma, ampak na osamosvojitvi in modernih pobudah, kot so svobodno podjetništvo, učinkovito šolstvo in zdravstvo, predvsem pa seveda nagrajevanje po merljivih dosežkih. Po individualnih zaslugah!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.167
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.548
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.858
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.579
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.806
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.485
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074