Komentar

Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema

V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je vseboval demokratične stranke kot npr. Slovenska kmečka zveza, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije in Slovensko krščansko-socialno gibanje, tj. poznejši Slovenski krščanski demokrati. SKZ, SDZ, SDSS in SKD so se ustanovile v prvih dneh novega leta 1989, torej pred tridesetimi leti. Ta veliki in naraščajoči politični vrvež so vodili ljudje z imeni in priimki.

24.12.2018 18:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   plebiscit   proslava   zasluge   Marjan Šarec   socializem   Alamut   Vladimir Bartol   Tine Hribar   fanatizem

Foto: Mediaspeed

Samo fanatiki lahko verjamejo v užitke in nagrade v raju, v socializem, ali celo zahtevajo obnovo komunizma. 

Sinoči, 21. decembra 2018 je predsednik slovenske vlade Marjan Šarec na državni proslavi v Cankarjevem domu izrekel naslednje besede:

 

" …Interpretacije, da je bila osamosvojitev samo zasluga nekaterih posameznikov, so zgrešene. Bila je zasluga številnih, predvsem pa celotnega naroda, ki je bil aktiven že nekaj let prej. Brez ljudi, ki so protestirali na Roški leta 1988, in brez ljudi, ki so se pozneje odzvali na vsak vpoklic, bodisi kot protestniki bodisi kot aktivni pripadniki oboroženih struktur, ne bi bilo nič. Danes se skuša ljudi deliti na domoljube in tiste, ki to niso. Domoljubje ne pripada samo nekaterim, temveč je pravica, predvsem pa dolžnost vsakega izmed nas … "

 

 

Na prvi pogled všečne besede si je vendar treba nekoliko pobliže ogledati. Prvi stavek zavrača "zgrešene interpretacije", ki naj bi pripisovale zasluge za osamosvojitev samo nekaterim posameznikom; drugi stavek pa ponuja (s Šarčevega stališča) pravilno interpretacijo: osamosvojitev je bila "zasluga številnih, predvsem pa celotnega naroda". Glede na govornikovo priznanje, da je bil v času osamosvajanja star komaj 12 let in da "vsega ni(sem) razumel, a dovolj, da … (je) vedel, da se dogaja nekaj velikega, kar bo za vedno spremenilo tok zgodovine slovenskega naroda", je mogoče sklepati, da se do pravilne interpretacije ni dokopal sam, ampak je rezultat sugestij in poučevanja.

 

Pri tem ni jasno, od kod zgrešene interpretacije. Da bi bila osamosvojitev "samo zasluga nekaterih posameznikov", ne trdi nihče. Zavračanje takšne interpretacije je nekaj takega, kot če bi zavračali interpretacijo, da ima Zemlja obliko kocke. Je pa bolj ali manj jasno, od kod "pravilna interpretacija". Ta interpretacija izvira iz časov, ko je bil Šarec star manj kot dvanajst let. Takrat je na primer veljalo, da "vsi smo umetniki", da "je na oblasti ljudstvo" itn. "Pravilne interpretacije" so med drugimi izrekali nasprotniki osamosvojitve, med katerimi so bili tudi takšni, ki so jeseni 1990 nasprotovali bodisi plebiscitu bodisi izbiri datuma bodisi potrebnemu odstotku za njegovo veljavnost. Nekateri, ki so pozneje segli po najvišjih časteh, so nekaj dni pred plebiscitom trdili, da ne bo imel mednarodno pravnih učinkov. O tistih, ki so zaničevali 57. številko Nove revije (1987) ali pisateljsko ustavo (1988), najbrž res ni treba govoriti, medtem ko so protestniki "na Roški leta 1988" protestirali proti omenjenim zaničevalcem in v podporo zaprtemu Janezu Janši, ki je - če se ne motim - pravi naslovnik Šarčeve "pravilne interpretacije" osamosvojitve.

 

Gospod predsednik bo prej ali slej moral priznati, da "celotni narod" spreminja zgodovino na podlagi pobud posameznikov z imeni in priimki. To velja za Winstona Churchilla, za Roberta Schumana, za Janeza Pavla II., za Šarčevo ikono Rudolfa Maistra itn. Partijski funkcionarji, ki so trdili, da je v tej ali oni vojni zmagal narod, tega niso trdili zaradi skromnosti, ampak zaradi preračunljivosti, dopadljivosti, všečnosti itn.

 

Posebnost predsednikovega govora je tudi interpretacija domoljubja. O tem Šarec pravi, da je "pravica" in "dolžnost". Tidve besedi sta seveda vzeti iz besedne zakladnice samoupravljanja, v resnici pa domoljubje je ali pa ga ni. Njegovo pomanjkanje je razvidno tudi iz nekoliko banalne pripovedi o predsednikovem domoljubju. Domoljubi se z domoljubjem ne hvalijo.

 

 

Državna revizijska komisija

 

Nekaj dni nazaj je neka televizijska oddaja - nevednemu delu slovenske javnosti, vključno s piscem teh vrstic - razkrila ustroj Državne revizijske komisije, ki nadzira t.i. javna naročila in deroče tokove davkoplačevalskega denarja. Na odločitve te komisije, ki jo po vsem videzu - ne glede na  strokovno usposobljenost - sestavljajo ljubljenci vladajočih strank, se namreč ni mogoče pritožiti. To razkritje je - pisca teh vrstic - spomnilo na geslo finančnega ministra v prvi slovenski (demokratični) vladi, ki se glasi: Zaupanje je dobro, kontrola pa je še boljša! Komisija, katere ustroj je razkrila televizijska oddaja, ni utemeljena na drugem (kontrola), ampak na prvem načelu (zaupanje). Da ni mogoče ugovarjati sklepom, ki zadevajo milijonske, stomilijonske in milijardne naložbe davkoplačevalskega denarja, je gotovo resen problem, vendar imamo na Slovenskem še resnejše probleme. Zaupanje - ki sicer samo po sebi ni nič slabega, ampak je, kot je nekoč govoril omenjeni finančni minister, dobro - vlada namesto kontrole še marsikje.

 

Ustroj državne revizijske komisije ni unikat. Nedavno se je prvikrat sestal "strateški svet za zunanjo politiko" pri Ministrstvu oz. ministru za zunanje zadeve. Posnetek s sestanka kaže, da je sestava sveta bistveno ožja, kot je bila nekoč, celo v času Karla Erjavca. Na sestanku so - da ne bi tratili časa z ugovori iz vrst strokovnjakov ali privržencev opozicije - sedeli le člani vladajoče koalicije. Šarčeva oz. Cerarjeva koalicija zaupa le sebi. In to tako rekoč fanatično.

 

Tukajšnji prispevek pravzaprav ni namenjen revizijam in kontrolam, ampak samemu pojavu zaupanja. Slovenci smo namreč pol stoletja živeli v zaupanju v socializem, s katerim naj bi bili dokončno prekinili med letoma 1988 in 1992. Vladavina zaupanja seveda ni omejena na socializem, ampak velja še za mnoge druge pojave v zgodovini, predvsem v dvajsetem stoletju. To so ugotovili mnogi raziskovalci, med drugimi tudi avtor znamenitega romana Alamut (1938) Vladimir Bartol. Bartol je svoj roman postavil v srednjeveško Perzijo, vendar je - leto dni po Kocbekovi obsodbi fašizma in komunizma (Premišljevanje o Španiji) - s kritiko muslimanskega fanatizma in prevarantstva v bistvu napadel sodobni totalitarizem. Junaki Alamuta so namreč zaupali, da jih po smrti čaka raj z vsemi mogočimi užitki in nagradami. Prerok tega zaupanja na koncu pove: Nič ni resnično, vse je dovoljeno.

 

Tukajšnji prispevek je namenjen trdoživosti slovenskega socializma, ki se - ob vesoljni agitaciji in propagandi zaupanja - kaže v vsakodnevnih in vse pogostejših pa intenzivnejših napadih na svobodno gospodarstvo, na zasebno šolstvo, zasebno zdravstvo, na meritokracijo in seveda na osamosvojitev. V ozadju omenjenega zaupanja potekajo manevri, ki množijo moč in število socialističnih volivcev. S tem je mogoče razložiti tudi nekatere pojave v zvezi z migracijami.

 

Ti pojavi so posebej vidni v Sloveniji, čeprav Slovenija seveda ni osamljena. Vabila in dobrodošlice migrantom, kritika kapitalizma in liberalizma … se dogajajo tudi v drugih državah. Slovenci bi morali ravnati drugače, ker so na svoji koži doživeli socializem in agonijo načela zaupanja.  O tem je nedavno prepričljivo in duhovito pisal Tine Hribar, ki svoj spis o "dokapitalizaciji komunizma" končuje z naslednjimi besedami:

 

"Dandanašnje obnavljanje zahteve po komunistični revoluciji je zato povsem neodgovorno. Zločinsko. Ker so vodilni svetovni apologeti komunizma sicer zelo bistroumni ljudje, mi ob tem nikakor ni jasno, ali so tisti najbolj zagrizeni od njih res nori ali pa se le delajo norca iz vsega in vseh."

 

Vodilni ameriški avtorji, ki se ukvarjajo z geopolitiko, najprej Henry Kissinger v Svetovnem redu (World Order, 2014), nazadnje pa Richard Haass (Kako se končuje svetovni red in kaj pride po njegovem koncu, Foreign Affairs 2018), svojim voditeljem priporočajo previdnost in zadržanost, kar zadeva sporazumevanje s komunističnimi in postkomunističnimi režimi, npr. s Kitajsko in Rusijo, vendar ugotavljajo, da se je z "nezahodnimi" civilizacijami vendarle težko, če ne že nemogoče sporazumeti o nekaterih temeljnih vprašanjih. Svetovnega reda, ki je nastal v hladni vojni  (po drugi svetovni vojni) in ki ga diplomatsko predstavljajo Združeni narodi, gospodarsko pa liberalna ureditev s svobodno trgovino, bo - tako Haass - vse manj.

 

Kissinger recimo ugotavlja, da v "nekaterih drugih velikih civilizacijah" realnost ni nekaj zunanjega, ampak je "nekaj notranjega, povezanega s psihološkimi, filozofskimi in verskimi prepričanji". V bistvu govori o fanatizmu. Samo fanatiki lahko verjamejo v užitke in nagrade v raju, v socializem, ali celo zahtevajo obnovo komunizma.

 

Večina kritikov aktualne slovenske politike - ki jim tupatam pritegne tudi pisec teh vrstic - opisuje različne njene krivice in lumparije. Toda v trenutku razdorov in slabosti svetovne ureditve Slovenija potrebuje predvsem koncept nacionalnega premisleka, pravzaprav nov nacionalni program, ki ne bo temeljil na  pridobitvah socializma, ampak na osamosvojitvi in modernih pobudah, kot so svobodno podjetništvo, učinkovito šolstvo in zdravstvo, predvsem pa seveda nagrajevanje po merljivih dosežkih. Po individualnih zaslugah!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
6
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 2,313
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 1,982
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 1,982
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,211
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,706
06/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,113
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 965
09/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,613
10/
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
Uredništvo
Ogledov: 2,840