Komentar

Hommage Eduardu Stepančiču

Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V umetniško resničnost je prenašal čutne sfere tako neznačilne za konstruktiviste, a navkljub vsemu je bila njegova občutljivost več kot nadzorovana.

23.12.2018 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Eduard Stepančič   Trst   konstruktivizem   Beograd   Pariz   razstava   Peter Krečič   Roberto Stefani

Fotografije: Jasper Jacobs

Z današnjim komentarjem želim ponovno narediti vizualnega umetnika Eduarda Stepančiča vidnega.

Po več kot letu dni sem se srečal z Robertom Stefanijem, s človekom o katerem bi lahko premišljeval na različne načine, ampak čisto vsi bi govorili o njem kot o prijaznem možu. V današnjem tekstu bi želel o njem pričevati kot o človeku, ki skrbno hrani eno pomembenjših zbirk konstruktivizma. Že v prvi minuti najinega srečanja me je obvestil o tem, da je bila nedavno tega slikarska zapuščina njegovega strica Eduarda Stepančiča oziroma da je bil njen del razstavljen v Bruslju. Tega dejstva sem se zelo razveselil, da Eduard živi svoje posmrtno življenje v svoji umetniški zapuščini. To je najpomembnejše, vse ostalo je v tem komentarju manj pomembno.

 

Navajam po katalogu Stepančičeve razstave iz Cankarjevega doma leta 2006: "____ Stepančič  je po svojem zgodnjem, mladostnem sodelovanju s Černigojevo Tržaško konstruktivistično skupino leta 1929 za vedno zapustil Trst, se naselil v Beogradu, kjer je vse do smrti leta 1991 živel in delal v skoraj popolni samoti____ dobrih deset let po avtorjevi smrti sta nečaka (eden izmed njiju je Robert Stefaneli op.a) iz okolice Trsta (Nabrežina op.a.) podedovala umetniško zapuščino, to je več kot 500 slik in risb___na ogled obsežnega gradiva so pripeljali več poznavalcev, med njimi tudi Petra Krečiča, ki mu je v preteklosti ob raziskavah slovenskega konstruktivizma uspelo osebno spoznati enigmatičnega Stepančiča."

 

 

 

 

Pod tem otvoritvenim tekstom kataloga za razstavo "Eduard Stepančič, konstruktivistični princip" je bila podpisana kustodinja razstave umetnostna zgodovinarka Nina Pirnat Spahić. Med drugim se je zahvalila tudi njenem kolegu dr. Ješi Denegriju, ki je bil zagotovo najzaslužnejši, da se je zbirka v Beogradu sploh ohranila. V tistih sramotnih, egoističnih in morilskih letih je želel tedanji direktor Muzeja sobobne umetnosti v Beogradu avtorje, ki niso bili iz najbližje soseske, pometati dobesedno v sotočje Donave in Save. Danes je na srečo v Muzeju sodobne umetnosti poplnoma drugače, a brez takratne Denegrijeve zavrnitve nacionalistične stekline bi Stepančičevo zapuščino zagotovo doletela več kot bridka usoda.

 

Z današnjim komentarjem želim ponovno narediti vizualnega umetnika Eduarda Stepančiča vidnega. To je bil konstruktivist ves poln velikih odlik, aktivne geometrije in aktivnega plemenitega kolorizma. Vse njegove slike so bile izpolnjene z utripajočimi oblikami. Želim vas opozoriti, da večina njegovih najpomembnejših slik niso bile prestižnega, kraljevskega formata (v tem primeru je "kraljevski format" mišljeno dobesedno, kralji so imeli radi velike formate za svoje podobe), čeprav so slovenski avantgardisti slikali tudi takšne formate, a jih večinoma pomnimo le iz č.b. fotografij, ker so v realnem poniknili neznano kam.

 

Te dni me je življenje profesionalno pripeljalo v Moderno galerijo tako, da ure in ure gledam Stepančičeve slike. Predvsem eno, to je slika Konstruktivistične silhuete (scenski osnutek za predstavo Črne Maske), ki je v mojem umetniškem življenju odigrala ključno vlogo. Format "gvaša" je velik le 25 cm x 15 cm. Poln je enigmatičnosti in drugačnosti od katerekoli druge slike na tem svetu. Kot mladostniku mi je odprla pomembno metodo za uprizarjanje velikih gledaliških totalov. Ne morete si predstavljati, ko sem jo petindvajsetleten dal preslikati na format 9 m x 6 m. Njena enigma se mi je odprla skozi skrajno gledališkost, iz njene nerazumljivosti.

 

 

 

 

Po Baudlerajevi logiki je umetniška identiteta in slava zasnovana ravno v tem, da nas umetnike nihče metodološko ne more razumeti, že simbolistična pozicija je abstrakcioniste privzdvignila do popolne nerazumljivosti, do svete nerazumljivosti. A ravno konstruktivisti so bili tisti, ki so želeli biti razumljivi in se približati delavcu, saj bi mu morali biti konstruktivistični motivi naravno blizu, a navkljub vsem njihovim naporom so ostali delavnim množicam najbolj nerazumljivi od vseh, ki so se kadarkoli predstavili svetu umetnosti. Zato je vedno tako bilo in tako bo, da omejenci slavijo lokalne motive mimetičnih umetnosti.

 

Konstruktivisti so izhajali iz kavzalne povezanosti!

 

Po tistem, ko so bile Stepančičeve slike v Beogradu odrešene nacionalističnega pritiska, so bile najprej prepeljale v Trst in iz Trsta v Ljubljano v Arhiteturni muzej leta 2005 in iz muzeja v Cankarjev dom, kjer je bila postavljena razstava. V tistem času naju je dr. Peter Krečič povabil z Dunjo Zupančič na ogled zapuščine. To je bil eden tistih dnevov, ko dobesedno začutiš suverenost umetnika. Ko nama je Peter Krečič prestavljal različne slike, se je zgodil resnično pretresljiv trenutek, ko sva pred seboj zagledala risbe, ki jih je Stepančič dobesedno prerisoval z razstave v Parizu in to kot umetnik v resnih letih.

 

Ker med oblikovanjem današnjega teksta nisem med svojimi dokumenti našel, kje in kdaj naj bi to bilo, sem že ob skoraj neprimerni uri poklical enega največjih strokovnjakov za historično avantgardo nasploh dr. Petra Krečiča. Čez uro sem dobil več kot izčrpen odgovor:

 

Dragi Dragan!

Malo si me vrgel s predprazničnega tira in še nekoliko omotičen grem gledat, kaj sem pisal o Stepančiču v katalogu. Da ne boš preveč iskal po katalogu, ti pošiljam odlomek iz teksta, ki govori:

        1. o srečanju z Malevičevimi slikami l. 1978 v Parizu

        2.  kaj govori o animaciji, ki sta jo naredila skupaj z videastom Mihom Vipotnikom. 

 

Takole: 

med tem, ko je bil Stepančič v razvijanju svojih novokonstruktivističnih risb v polnem razmahu, je zvedel, da so v novem kulturnem centru Georges Pompidou v Parizu odprli razstavo Kazimirja Maleviča. Spomladi leta 1978 jo je obiskal in se, kot je videti, prvič v življenju srečal z njegovimi suprematističnimi risbami. Odkritje je bilo zanj tako pomembno, doživetje tako silovito, da se je vkopal pred njimi in jih sedem natančno prerisal____Štel si je v čast, da je lahko prerisoval Maleviča, a ne zgolj iz spoštovanja do tega izjemnega ruskega umetnika, marveč tudi zato, ker je v njegovih suprematističnih risbah našel popolno priznanje za svoje delo, tako za preteklo v dvajsetih letih kot za tisto, s čimer se je prav tedaj tako intenzivno ukvarjal____Ni izključeno, da se je ob svojih obiskih Trsta - in prek Trsta je tedaj dvakrat potoval v Pariz - srečal z računalniško grafiko Edvarda Zajca. Morda ga je na to opozoril Černigoj, ki je Zajca dobro poznal, saj se je ta štel za njegovega učenca. Stepančič se je torej oziral naokoli, kje bi našel pravega človeka, ki bi mu lahko pomagal z računalniško tehniko in leta 1983 nekako prišel do informacij o nameravanem mednarodnem festivalu videa, ki so ga napovedovali za jesen leta 1983 v Cankarjevem domu____med predavatelji je bil denimo mednarodno priznani Woody Vasulka ___Izdelali so 22 projektov, eden med njimi pa je bil Stepančičev! Po pripovedovanju Miha Vipotnika je šlo za snemanje risb v Ljubljani ter njihovo sprotno, takojšnjo animacijo v televizijskem studiu v Zagrebu, s katerim je bil ljubljanski povezan prek fibrooptičnega kabla. Tam je Tomislav Nikolić na grafičnem računalniku Flair izvedel dve preprosti animaciji___ celotno dogajanje pa spremlja prav za to priložnost izbrana glasba Iva Petriča. Stepančič je dal projektu naslov "Raziskava likovne mehanike", 1960 - 1980, Video C. D. '83 in se podpisal E. Stepančič.

 

 

 

 

Dr. Peter Krečič še enkrat bi se vam pred javnostjo portala+ zahvalil za to, da tako radodarno, brezpogojno in prijazno z nami delite svoje znanje. In na koncu naj spregovori Stepančič:

 

"Ustvarjalec ne posnema več vidnega, temveč se s svojim znanjem in izkušnjami obrača k vidnemu z novim sistemom znakov" in nadaljuje "Razvija naj nove kategorije, ki so mu potrebne za koordinacijo dejstev." 

 

Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V umetniško resničnost je prenašal čutne sfere tako neznačilne za konstruktiviste, a navkljub vsemu je bila njegova občutljivost več kot nadzorovana.

 

Še enkrat hvala tudi Robertu Stefaniju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Auf Wiedersehen, Frau Merkel! Nasvidenje, gospa Merkel!
2
08.12.2021 21:50
V preteklosti sem pogosto kritiziral kanclerstvo gospe Angele Merkel in tudi zdaj se temu ne bom izognil. Vsekakor pa ji želim ... Več.
Piše: Keith Miles
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
26
07.12.2021 21:00
Pred kratkim sem bil vprašan po ideološki usmeritvi. Sprva me je prešinilo, da je vprašanje bolje zamolčati, se izogniti ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
19
06.12.2021 21:00
Ne zaničujem Miše Molk. Nasprotno! Starost pomeni tudi izkušenost in Miša je dobro vedela, kaj počne, ko se je na Mio Skrbinac ... Več.
Piše: Ana Jud
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
10
05.12.2021 21:30
Cepiva so v tem trenutku dostopna predvsem v razvitem svetu in le majhno količino so dobili in uporabili v nerazvitih državah, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
5
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
14
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.207
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.762
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.068
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820