Za boljše razumevanje se moramo najprej vrniti v čas, ko je slaba banka (DUTB) kupovala terjatve Istrabenz Turizma. Takrat je v ta namen najela posojila pri mednarodnih bankah, med njimi tudi pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Višina in pogoji posojil so sicer še skrivnost, a je po naših zanesljivih informacijah del dogovora, da DUTB posojila poplača s prodajo terjatev. Zdaj pa je vlada Marjana Šarca na predlog gospodarskega ministra Zdravka Počivalška (SMC) prepovedala prodajo terjatev Istrabenz hotelov in vse breme prevzela nase oziroma na pleča davkoplačevalcev.

Očitno je v zagati tudi ministrstvo za finance z ministrom Andrejem Bertoncljem na čelu, pod katerega spada tudi delovanje DUTB. A portoroški hoteli so pod "domeno" Počivalška in njegove turistične strategije, ki predvideva združitev hotelov pod slovenskim lastništvom. To, da za to nima ne denarja, ne kadrov, ne dovolj znanja, ga ne moti. Vlade pa očitno tudi ne – kot skupščina DUTB je slabi banki naložila, da ustavi prodajo terjatev do holdinga Istrabenz. Čeprav sta tako Modra zavarovalnica kot Kostić za terjatve dala zelo dobre ponudbe. Simptomatično je, da je Kostićeva ponudba na slabi banki izginila in se ponovno pojavila šele sredi decembra. Kar "izgubila se je", pravijo naši notranji viri iz DUTB. Prav tako je minister Počivalšek gotovo vedel, da so notranje kontrolne službe opozorile, da bi glede na pravilnike morali dati Kostiću čas do konca januarja, da dopolni svojo ponudbo. Imre Balogh, za katerega je veljalo, da DUTB vodi po "poslovni logiki" in je bil v vsem skupaj najšibkejši člen - kar pomeni, da bi terjatve do Istrabenza po poslovni logiki tudi prodal -, pa je moral odstopiti. 

Predsednik vlade Marjan Šarec o vsem skupaj modro molči, ker ve, da je bil zaveden. Kako zelo si ta vlada želi preprečiti transparentne prodaje, ki bi omogočala tudi maksimalno doseženo ceno, kaže dejstvo, da se je v igro vpletla tudi primorska enota Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki nakup hotela Metropol enači z nakupom hotela Kempinski, ki je sicer (že) v lasti Kostića. Po novih lastnikih pljuvajo, češ da ni perspektive za zaposlene in da jih nihče ne upošetva. Pozabijo pa povedati, da je ravno ta srbski tajkun uspešen lastnik hotelov v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer v Savudriji celo zgradil novo plažo, medtem ko v Portorožu vlaga v ureditev kanalizacije, v svoj hotel in da doslej ni odpustil niti enega zaposlenega. Še več: kupil je tudi delež v Aerodromu Portorož in je pripravljen za razvoj destinacije vložiti v širitev tega pozabljenega letališča, kar bo koristilo vsem turističnim akterjem na Obali ...

A še dlje kot naščuvani sindikalisti gre sam minister Počivalšek, ki je v intervjuju za Dnevnik neposredno dejal, da en gospod ne sme kupiti vseh hotelov v Portorožu. Ta gospod je jasno, Kostić. Ta je Počivalšku odgovoril in za Primorske novice izjavil, da pričakuje transparenten postopek in da ga nakup Istrabenzovih hotelov zanima. A po zadnjih peripetijah je iz krogov, ki so mu blizu, vse pogosteje slišati, da ima počasi vsega dovolj in da bo iz te igre izstopil - kar pomeni, da se lahko zgodi, da ne bo nadaljeval z nakupom Istrabenzovih hotelov. Če se bo to dejansko zgodilo, bo to pomenilo, da bodo tovarišijski kvazi zaščitniki nacionalnega interesa uspeli odgnati še enega investitorja.

Konfucij je dejal, kar so potem povzele tudi druge religije, da česar si sam ne želiš, tega tudi drugemu človeku ne stori. Kako bi se torej počutile slovenske firme, denimo NLB ali Gorenje, če bi jih v Srbiji obravnavali tako, kot  Slovenija obravnava Kostića?