Komentar
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznik Dan samostojnosti - brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal enotnost: tako se praznik zdaj imenuje dan samostojnosti in enotnosti. Leta 1990, na plebiscitu, smo se odločali o tem, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.
26.12.2018 19:59
Piše:
Dimitrij Rupel
Ključne besede:
praznik
samostojnost
neodvisnost
enotnost
plebiscit
Demos
1990
26. december
Foto: Tone Stojko
Pri jutranjih poročilih so povedali, da danes praznujemo Dan samostojnosti in enotnosti. Nedolžni poslušalec se je nemara vprašal: samostojnosti ali enotnosti? Pri osamosvajanju oz. v vojni za Slovenijo smo se namreč bojevali za (slovensko) samostojnost in proti (jugoslovanski) enotnosti. Konec leta 1988 in v začetku leta 1989 so Demosove stranke vse po vrsti govorile o slovenski samostojnosti in o neodvisnosti od Jugoslavije. V 95. številki Nove revije (ki je izšla marca 1990) smo izmenično uporabljali samostojnost in neodvisnost, angleški povzetki uvodne (Demosove) deklaracije in naših člankov pa samostojnost dosledno prevajajo kot independence.
Na današnji dan torej praznujemo razglasitev rezultatov tri dni starejšega plebiscita, na katerem je bilo treba odgovoriti na vprašanje: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Ne samostojna in enotna, ampak samostojna in neodvisna! Za samostojno in neodvisno državo je (ob 93-odstotni udeležbi) glasovalo 95 % volivcev.
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznik Dan samostojnosti - brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal enotnost: tako se praznik zdaj imenuje dan samostojnosti in enotnosti. O neodvisnosti govorita tudi dva (pred)ustavna dokumenta: Deklaracija o(b) neodvisnosti in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Besedilo Temeljne ustavne listine, na katero se sklicuje ustava iz decembra 1991, razločno ponavlja: samostojnost in neodvisnost.
Podobne praznike kot je 26. december - čeprav jih praznujejo nekaj let več - imajo tudi druge države, npr. ZDA in Francija. V ZDA o četrtem juliju (1776) nikoli ne govorijo drugače kot o dnevu neodvisnosti. Ob koncu pariškega pogovora 2. oktobra 1991 je nama s Kučanom François Mitterand rekel: "Če hočete biti neodvisni, pa bodite neodvisni!"
Da bi bila reč še bolj zapletena, poleg dneva "samostojnosti in enotnosti" praznujemo tudi Dan ustavnosti. Ustavodajna skupščina je namreč 23. decembra 1991 sprejela in razglasila prvo ustavo samostojne in neodvisne države Slovenije. V zakladnico podobnih praznikov sodi še Dan državnosti, ki ga praznujemo poleti, 26. junija. Takrat se spominjamo 25. junija 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti, dan pozneje pa razglašeni omenjeni Deklaracija o neodvisnosti in Temeljna ustavna listina.
Z neodvisnostjo sta v sorodu besedi osamosvojitev in osvoboditev. Pri njuni uporabi se križajo slovenska kopja in meči. Medtem ko del slovenske politike s težavo sprejema kot osvoboditev leto 1945, drugi del slovenske politike vztrajno odganja misel na osamosvojitev in neodvisnost.
***
Ob vseh teh praznikih se postavlja vprašanje, ali ni bila slovenska državnost v resnici uveljavljena šele z mednarodnim priznanjem, in ali ne bi bilo primerno praznovati kak dan v zvezi s tem. Nekako sramežljivo na MZZ proslavljajo 22. maj (1992), ko je Slovenija postala članica OZN. Dan mednarodnega priznanja ni državni praznik.