Komentar

Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"

Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznik Dan samostojnosti - brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal enotnost: tako se praznik zdaj imenuje dan samostojnosti in enotnosti. Leta 1990, na plebiscitu, smo se odločali o tem, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.

26.12.2018 19:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   praznik   samostojnost   neodvisnost   enotnost   plebiscit   Demos   1990   26. december

Foto: Tone Stojko

Pri jutranjih poročilih so povedali, da danes praznujemo Dan samostojnosti in enotnosti. Nedolžni poslušalec se je nemara vprašal: samostojnosti ali enotnosti? Pri osamosvajanju oz. v vojni za Slovenijo smo se namreč bojevali za (slovensko) samostojnost in proti (jugoslovanski) enotnosti. Konec leta 1988 in v začetku leta 1989 so Demosove stranke vse po vrsti govorile o slovenski samostojnosti in o neodvisnosti od Jugoslavije. V 95. številki Nove revije (ki je izšla marca 1990) smo izmenično uporabljali samostojnost in neodvisnost, angleški povzetki uvodne (Demosove) deklaracije in naših člankov pa samostojnost dosledno prevajajo kot independence.

 

Na današnji dan torej praznujemo razglasitev rezultatov tri dni starejšega plebiscita, na katerem je bilo treba odgovoriti na vprašanje: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Ne samostojna in enotna, ampak samostojna in neodvisna! Za samostojno in neodvisno državo je (ob 93-odstotni udeležbi) glasovalo 95 % volivcev.

 

Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznik Dan samostojnosti - brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal enotnost: tako se praznik zdaj imenuje dan samostojnosti in enotnosti. O neodvisnosti govorita tudi dva (pred)ustavna dokumenta: Deklaracija o(b) neodvisnosti in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Besedilo Temeljne ustavne listine, na katero se sklicuje ustava iz decembra 1991, razločno ponavlja: samostojnost in neodvisnost.

 

Podobne praznike kot je 26. december - čeprav jih praznujejo nekaj let več - imajo tudi druge države, npr. ZDA in Francija. V ZDA o četrtem juliju (1776) nikoli ne govorijo drugače kot o dnevu neodvisnosti. Ob koncu pariškega pogovora 2. oktobra 1991 je nama s Kučanom François Mitterand rekel: "Če hočete biti neodvisni, pa bodite neodvisni!"

 

Da bi bila reč še bolj zapletena, poleg dneva "samostojnosti in enotnosti" praznujemo tudi Dan ustavnosti. Ustavodajna skupščina je namreč 23. decembra 1991 sprejela in razglasila prvo ustavo samostojne in neodvisne države Slovenije. V zakladnico podobnih praznikov sodi še Dan državnosti, ki ga praznujemo poleti, 26. junija. Takrat se spominjamo 25. junija 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti, dan pozneje pa razglašeni omenjeni Deklaracija o neodvisnosti in Temeljna ustavna listina.

 

Z neodvisnostjo sta v sorodu besedi osamosvojitev in osvoboditev. Pri njuni uporabi se križajo slovenska kopja in meči. Medtem ko del slovenske politike s težavo sprejema kot osvoboditev leto 1945, drugi del slovenske politike vztrajno odganja misel na osamosvojitev in neodvisnost.

 

 

***

 

Ob vseh teh praznikih se postavlja vprašanje, ali ni bila slovenska državnost v resnici uveljavljena šele z mednarodnim priznanjem, in ali ne bi bilo primerno praznovati kak dan v zvezi s tem. Nekako sramežljivo na MZZ proslavljajo 22. maj (1992), ko je Slovenija postala članica OZN. Dan mednarodnega priznanja ni državni praznik.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,737
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,465
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,138
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929