Razkrivamo

Dohodnina in proračun: Kako se na prikrit način povečuje obdavčitev dela

V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je predvidenih tudi 1.150 milijonov evrov prihodkov od dohodnine oz. 4,5 % več kot leto poprej. Dejanska gibanja do oktobra kažejo, da bo letos teh prilivov v proračun kar za 1.270 milijonov evrov, torej okoli 120 milijonov več od načrtov oz. preko 15 % več kot lansko leto. Kaj je bil razlog za tako zgrešeno načrtovanje -  napake ali zavestno prikazovanje nižjih prihodkov za zmanjševanje apetitov proračunskih porabnikov, ne bi ugibal. Vsekakor pa je najbrž zanimivo pogledati, zakaj je prišlo do tako močnega povečanja prihodkov iz dohodnine v državni proračun. Če že drugega ne, mogoče za vsaj bolj točno oceno za leto 2019.

27.12.2018 23:13
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   plače   davki   dohodnina   občina   ZUJF   dohodninska lestvica

Izpostavljam "skrito" povečanje davčne obremenitve, saj se z dohodninsko lestvico ljudje neposredno ne srečujejo in brez poglobljenega izračuna niti ne vidijo, da se z rastjo plač brez uskladitve lestvice davčna obremenitev v povprečju povečuje. 

Pretežni del dohodnine (blizu 90 %) država zbere z obremenitvijo plač. Od bruto plače se najprej odvede 22,1 % prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, nato se odštejejo olajšave za otroke ter splošna olajšava za vse prejemnike, preostanek pa je osnova za izračun dohodnine po veljavni lestvici. Pri tem so najnižji prejemki obdavčeni s 16 %, a če uveljavljaš še olajšavo za enega otroka, dohodnine do 900 evrov bruto mesečne plače sploh ne plačuješ. Z rastjo prejemkov, se stopnja obdavčitve dviga in najvišja stopnja je trenutno 50 %. Ta stopnja velja za plače nad 8.000 evrov - a ne za celotno plačo, temveč samo za prejemke nad tem zneskom, preostala plača pa je obdavčena v povprečju z 32 % (to omenjam zato, ker večina meni, da se z dvigom plače in prehodom v višji davčni razred plača dohodnina v celoti po tej višji stopnji, vendar ta velja samo za dodatni prejemek nad to mejo).

 

Skupaj pobrane dohodnine iz plač bo letos 2,3 milijarde evrov ali približno 9,8 % več kot v letu 2017. Zneski ter spremembe so prikazane v spodnji tabeli, kjer je dodan tudi podatek, kaj je pripomoglo k takšnemu povečanju dohodnine. Logično je seveda, da na prilive vplivajo tako višje plače kot tudi večje število zaposlenih. Po oceni bodo letošnje plače okoli 3,8 % višje kot lani in to je prineslo 80 milijonov dodanih prilivov v državne blagajne. Prav tako pa se je precej povečalo tudi število zaposlenih (približno 3,5 %) in tudi ti so v proračune vplačali dodatnih 70 milijonov evrov dohodnine.

 

 

 

 

Nato pa imamo še tretji učinek, ki pa je precej bolj "skrit". Ob uvedbi dohodninskih letvic pred leti so se meje razredov vsako leto revalorizirale z rastjo plač in s tem se je zagotavljala ves čas enaka povprečna obdavčitev z dohodnino. Usklajevanje namreč zagotovi, da se ob npr. 4 % splošni rasti bruto plač za enak odstotek poveča plačilo dohodnine, 4 odstotke pa je višja tudi neto plača.

 

Leta 2013 pa so bili s Programom stabilnosti (znani ZUJF) ukinjena usklajevanja vseh prejemkov in tudi dohodninske lestvice. To takrat niti ni imelo posebnega učinka, ker rasti plač ni bilo. Ekonomske razmere so se zadnja leta stabilizirala, ponovno se je uvedlo tudi usklajevanje vseh prejemkov - na dohodninsko lestvico pa so čisto pozabili (ali pa tudi ne). Letošnja dohodninska lestvica je enaka lanski in če bi jo uskladili za 3,8-odstotno rastjo bruto plač, bi za toliko porasle tudi neto plače ter priliv dohodnine (brez ostalih sprememb). Ker pa je lestvica ostala enaka, bi ob enakem številu in strukturi zaposlenih ter 3,8-odstotnem povečanju plač povprečna neto plača porasla nekaj manj (3,4 %), prilivi iz dohodnine pa bi bili 6 % višji (2,2 odstotne točke).

 

Izpostavljam torej "skrito" povečanje davčne obremenitve, saj se z lestvico ljudje neposredno ne srečujejo in brez poglobljenega izračuna niti ne vidijo, da se z rastjo plač brez uskladitve lestvice davčna obremenitev v povprečju povečuje. Podobni učinek (50 milijonov evrov) bi dosegli, če bi na primer povečali vse davčne stopnje za pol odstotne točke. A predstavljajte si vihar, ki bi ga povzročil takšen predlog povečanja davčne obremenitve - ko pa pridemo do enake obremenitve samo brez uskladitve, tega sploh nihče ne opazi.

 

Bojim se, da je to pojasnilo zopet nekoliko bolj zapleteno - a ravno v tem je problem, da se ne vidi, kako z enako dohodninsko lestvico ob rasti plač dejansko povečujemo povprečno obdavčitev prejemkov. Letos se je tako povprečna obdavčitev plač dvignila iz lanskih 12,8 % na 13 %, kar je sicer malo - a pomeni dodatnih 2,2 odstotka porasta dohodnine oz. 50 milijonov evrov na letnem nivoju. To bi seveda lahko izračunali tudi na finančnem ministrstvu in že vnaprej ocenili, da bo dohodnina zaradi vseh navedenih učinkov lahko tudi za 10 odstotkov višja in to se bo tudi zgodilo.

 

Poleg dohodnine od plač pa plačujemo še dohodnino od kapitalskih dobičkov (dividende, obresti), kjer je bilo letos pričakovano precej več prilivov (za tretjino), manjši porast pa je bil pri ostalih virih (iz dejavnosti - s.p., od najemnin, kmetijstva in podobno). Kot je razvidno iz tabele, je bilo teh dodatnih prilivov za 54 milijone (od tega 34 milijone od dividend) in ta del prilivov denimo, da je nekoliko težje oceniti. Nato pa je še postavka neto vračila dohodnine. V začetku leta se vedno naredi poračun, ko nekateri doplačajo, drugi dobijo vrnjeno in praviloma ima država več povračil, kar zmanjšuje skupni znesek pobrane dohodnine. Po vseh teh učinkih bo torej država letos predvidoma zbrala za 244 milijon več dohodnine kot lani in tako za 11 % presegla lanske prilive.

 

Sledi seveda logično vprašanje, kako da se bodo potem prilivi iz dohodnine v državnem proračunu povečali za preko 15 odstotkov? Tu pa je potrebno upoštevati zakonska določila, po katerih se zbrana dohodnina razdeli med občine in proračun, zadnja leta približno vsak pol. A če so lani občine dobile točno polovico skupnega zneska, bo letos njihov delež padel na približno 48 % (vsaj tako se vidi po desetih mesecih). Kljub skupnemu povečanju prilivov iz dohodnine za 11 odstotkov bodo občine dobile "le" 6 odstotkov več dohodnine kot lani. Razlika ostaja v državnem proračunu in zato bodo tam prilivi iz dohodnine predvidoma višji za preko 15 %. V evrih to pomeni 170 milijonov več za proračun kot lani ali 120 milijonov več kot so načrtovali v sprejetem proračunu (!).

 

Ne dvomim, da je takšna delitev v skladu z veljavno zakonodajo, a najbrž tega ministrstvo ne razlaga veliko. Če bi ostalo enako delitveno razmerje kot lani, bi občine dobile npr. kar 50 milijonov evrov več kot bodo sicer. V tem kontekstu je zanimiv dogovor vlade z občinami o dvigu povprečnine za naslednje leto za 32,5 milijonov evrov, kar se je razumelo kot korak države nasproti občinam. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali je na teh pogajanjih slučajno kdo povprašal, zakaj si je država od letošnjega povečanega kolača dohodnine odrezala kar 70 %.

 

In ne pozabimo, da bodo razmere v naslednjem letu kar precej podobne. Plače bodo verjetno spet višje za skoraj 4 odstotke, več bo tudi zaposlenih, ostaja pa ponovno nespremenjena dohodninska lestvica. To pomeni nadaljnjo (prikrito) rast povprečne obdavčitve plač z dohodnino, zaradi česar bodo prilivi zopet dodatno višji vsaj za dve odstotni točki. Zanimivo bo spremljati, kako bodo to upoštevali v predvidenih popravkih proračuna za 2019 in koliko bodo te dodatne rasti dohodnine deležni v občinah. Po letošnjih izkušnjah ne veliko in predvideno povečanje povprečnine bo mogoče zopet manjše, kot bi dobili samo s sorazmernim deležem pobrane dohodnine.

 

Seveda ne poznam vseh ozadij in vseh določil veljavne zakonodaje, a nesporno je,

  • da se z neusklajevanjem dohodninske lestvice na nekako prikrit način povečuje obdavčitev plač ter

  • da občine niso deležne vsega povečanja prilivov iz dohodnine in ustrezno več ostaja v proračunu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,531
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,787
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,282
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,325
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,048
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,331
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 807
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 785
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418