Razkrivamo

Dohodnina in proračun: Kako se na prikrit način povečuje obdavčitev dela

V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je predvidenih tudi 1.150 milijonov evrov prihodkov od dohodnine oz. 4,5 % več kot leto poprej. Dejanska gibanja do oktobra kažejo, da bo letos teh prilivov v proračun kar za 1.270 milijonov evrov, torej okoli 120 milijonov več od načrtov oz. preko 15 % več kot lansko leto. Kaj je bil razlog za tako zgrešeno načrtovanje -  napake ali zavestno prikazovanje nižjih prihodkov za zmanjševanje apetitov proračunskih porabnikov, ne bi ugibal. Vsekakor pa je najbrž zanimivo pogledati, zakaj je prišlo do tako močnega povečanja prihodkov iz dohodnine v državni proračun. Če že drugega ne, mogoče za vsaj bolj točno oceno za leto 2019.

27.12.2018 23:13
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   plače   davki   dohodnina   občina   ZUJF   dohodninska lestvica

Izpostavljam "skrito" povečanje davčne obremenitve, saj se z dohodninsko lestvico ljudje neposredno ne srečujejo in brez poglobljenega izračuna niti ne vidijo, da se z rastjo plač brez uskladitve lestvice davčna obremenitev v povprečju povečuje. 

Pretežni del dohodnine (blizu 90 %) država zbere z obremenitvijo plač. Od bruto plače se najprej odvede 22,1 % prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, nato se odštejejo olajšave za otroke ter splošna olajšava za vse prejemnike, preostanek pa je osnova za izračun dohodnine po veljavni lestvici. Pri tem so najnižji prejemki obdavčeni s 16 %, a če uveljavljaš še olajšavo za enega otroka, dohodnine do 900 evrov bruto mesečne plače sploh ne plačuješ. Z rastjo prejemkov, se stopnja obdavčitve dviga in najvišja stopnja je trenutno 50 %. Ta stopnja velja za plače nad 8.000 evrov - a ne za celotno plačo, temveč samo za prejemke nad tem zneskom, preostala plača pa je obdavčena v povprečju z 32 % (to omenjam zato, ker večina meni, da se z dvigom plače in prehodom v višji davčni razred plača dohodnina v celoti po tej višji stopnji, vendar ta velja samo za dodatni prejemek nad to mejo).

 

Skupaj pobrane dohodnine iz plač bo letos 2,3 milijarde evrov ali približno 9,8 % več kot v letu 2017. Zneski ter spremembe so prikazane v spodnji tabeli, kjer je dodan tudi podatek, kaj je pripomoglo k takšnemu povečanju dohodnine. Logično je seveda, da na prilive vplivajo tako višje plače kot tudi večje število zaposlenih. Po oceni bodo letošnje plače okoli 3,8 % višje kot lani in to je prineslo 80 milijonov dodanih prilivov v državne blagajne. Prav tako pa se je precej povečalo tudi število zaposlenih (približno 3,5 %) in tudi ti so v proračune vplačali dodatnih 70 milijonov evrov dohodnine.

 

 

 

 

Nato pa imamo še tretji učinek, ki pa je precej bolj "skrit". Ob uvedbi dohodninskih letvic pred leti so se meje razredov vsako leto revalorizirale z rastjo plač in s tem se je zagotavljala ves čas enaka povprečna obdavčitev z dohodnino. Usklajevanje namreč zagotovi, da se ob npr. 4 % splošni rasti bruto plač za enak odstotek poveča plačilo dohodnine, 4 odstotke pa je višja tudi neto plača.

 

Leta 2013 pa so bili s Programom stabilnosti (znani ZUJF) ukinjena usklajevanja vseh prejemkov in tudi dohodninske lestvice. To takrat niti ni imelo posebnega učinka, ker rasti plač ni bilo. Ekonomske razmere so se zadnja leta stabilizirala, ponovno se je uvedlo tudi usklajevanje vseh prejemkov - na dohodninsko lestvico pa so čisto pozabili (ali pa tudi ne). Letošnja dohodninska lestvica je enaka lanski in če bi jo uskladili za 3,8-odstotno rastjo bruto plač, bi za toliko porasle tudi neto plače ter priliv dohodnine (brez ostalih sprememb). Ker pa je lestvica ostala enaka, bi ob enakem številu in strukturi zaposlenih ter 3,8-odstotnem povečanju plač povprečna neto plača porasla nekaj manj (3,4 %), prilivi iz dohodnine pa bi bili 6 % višji (2,2 odstotne točke).

 

Izpostavljam torej "skrito" povečanje davčne obremenitve, saj se z lestvico ljudje neposredno ne srečujejo in brez poglobljenega izračuna niti ne vidijo, da se z rastjo plač brez uskladitve lestvice davčna obremenitev v povprečju povečuje. Podobni učinek (50 milijonov evrov) bi dosegli, če bi na primer povečali vse davčne stopnje za pol odstotne točke. A predstavljajte si vihar, ki bi ga povzročil takšen predlog povečanja davčne obremenitve - ko pa pridemo do enake obremenitve samo brez uskladitve, tega sploh nihče ne opazi.

 

Bojim se, da je to pojasnilo zopet nekoliko bolj zapleteno - a ravno v tem je problem, da se ne vidi, kako z enako dohodninsko lestvico ob rasti plač dejansko povečujemo povprečno obdavčitev prejemkov. Letos se je tako povprečna obdavčitev plač dvignila iz lanskih 12,8 % na 13 %, kar je sicer malo - a pomeni dodatnih 2,2 odstotka porasta dohodnine oz. 50 milijonov evrov na letnem nivoju. To bi seveda lahko izračunali tudi na finančnem ministrstvu in že vnaprej ocenili, da bo dohodnina zaradi vseh navedenih učinkov lahko tudi za 10 odstotkov višja in to se bo tudi zgodilo.

 

Poleg dohodnine od plač pa plačujemo še dohodnino od kapitalskih dobičkov (dividende, obresti), kjer je bilo letos pričakovano precej več prilivov (za tretjino), manjši porast pa je bil pri ostalih virih (iz dejavnosti - s.p., od najemnin, kmetijstva in podobno). Kot je razvidno iz tabele, je bilo teh dodatnih prilivov za 54 milijone (od tega 34 milijone od dividend) in ta del prilivov denimo, da je nekoliko težje oceniti. Nato pa je še postavka neto vračila dohodnine. V začetku leta se vedno naredi poračun, ko nekateri doplačajo, drugi dobijo vrnjeno in praviloma ima država več povračil, kar zmanjšuje skupni znesek pobrane dohodnine. Po vseh teh učinkih bo torej država letos predvidoma zbrala za 244 milijon več dohodnine kot lani in tako za 11 % presegla lanske prilive.

 

Sledi seveda logično vprašanje, kako da se bodo potem prilivi iz dohodnine v državnem proračunu povečali za preko 15 odstotkov? Tu pa je potrebno upoštevati zakonska določila, po katerih se zbrana dohodnina razdeli med občine in proračun, zadnja leta približno vsak pol. A če so lani občine dobile točno polovico skupnega zneska, bo letos njihov delež padel na približno 48 % (vsaj tako se vidi po desetih mesecih). Kljub skupnemu povečanju prilivov iz dohodnine za 11 odstotkov bodo občine dobile "le" 6 odstotkov več dohodnine kot lani. Razlika ostaja v državnem proračunu in zato bodo tam prilivi iz dohodnine predvidoma višji za preko 15 %. V evrih to pomeni 170 milijonov več za proračun kot lani ali 120 milijonov več kot so načrtovali v sprejetem proračunu (!).

 

Ne dvomim, da je takšna delitev v skladu z veljavno zakonodajo, a najbrž tega ministrstvo ne razlaga veliko. Če bi ostalo enako delitveno razmerje kot lani, bi občine dobile npr. kar 50 milijonov evrov več kot bodo sicer. V tem kontekstu je zanimiv dogovor vlade z občinami o dvigu povprečnine za naslednje leto za 32,5 milijonov evrov, kar se je razumelo kot korak države nasproti občinam. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali je na teh pogajanjih slučajno kdo povprašal, zakaj si je država od letošnjega povečanega kolača dohodnine odrezala kar 70 %.

 

In ne pozabimo, da bodo razmere v naslednjem letu kar precej podobne. Plače bodo verjetno spet višje za skoraj 4 odstotke, več bo tudi zaposlenih, ostaja pa ponovno nespremenjena dohodninska lestvica. To pomeni nadaljnjo (prikrito) rast povprečne obdavčitve plač z dohodnino, zaradi česar bodo prilivi zopet dodatno višji vsaj za dve odstotni točki. Zanimivo bo spremljati, kako bodo to upoštevali v predvidenih popravkih proračuna za 2019 in koliko bodo te dodatne rasti dohodnine deležni v občinah. Po letošnjih izkušnjah ne veliko in predvideno povečanje povprečnine bo mogoče zopet manjše, kot bi dobili samo s sorazmernim deležem pobrane dohodnine.

 

Seveda ne poznam vseh ozadij in vseh določil veljavne zakonodaje, a nesporno je,

  • da se z neusklajevanjem dohodninske lestvice na nekako prikrit način povečuje obdavčitev plač ter

  • da občine niso deležne vsega povečanja prilivov iz dohodnine in ustrezno več ostaja v proračunu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
1
21.05.2019 21:10
Vsake volitve, tudi tiste v Evropski parlament, občutno dvignejo raven patološkega narcisizma med politiki. Za boljši vpogled v ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"
2
17.05.2019 22:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
4
15.05.2019 23:59
Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
17
14.05.2019 23:30
Ob novici, da je slovenski zunanji minister svojemu italijanskemu kolegu predlagal skupne policijske patrulje za učinkovito ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
7
10.05.2019 21:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (2/10)
0
03.05.2019 23:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (1/10)
3
26.04.2019 23:00
V sodelovanju z založbo Beletrina bomo v desetih nadaljevanjih objavili odlomke iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz ... Več.
Piše: Uredništvo
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
10
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,781
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,937
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,554
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,162
06/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,483
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 927
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,282
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 955
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,840