Komentar

Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje

Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni bodočnosti. Smo v absolutnem zdaj! Katero umetniško delo me je najbolj osmislilo v iztekajočem letu?

29.12.2018 20:26
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ples   Tri velike fuge   Beethoven   Ballet de l'Opera de Lyon   Lucinda Childs   Anne Teresa de Keersmaeker   Maguy Marin   Philip Glass   Isadora Duncan

Foto: nouvelobs.com

Želel sem, da bi se pred menoj kot želja obnovila atmosfera Vivaldija. Točno to se je zgodilo, priključil sem se na večnost.

Zagotovo je to bila plesna predstava Tri velike fuge (Trois Grandes Fugues) v izvedbi Ballet de l'Opera de Lyon, Lionske opere in baleta, v tridelni koreografiji, ki so jo uprizorile tri odlične sodobne koreografinje: Lucinda Childs, Anne Teresa de Keersmaeker in Maguy Marin. Predstavo sem gledal poleti v Berlinu. S čvrsto sodobnostjo in izvedbeno markantnostjo me je močno pritegnila v svojo konceptualno konstrukcijo. Skozi počasen berlinski večer se je skozme prelilo celo XX. stoletje. Da, vame je vstopila nostalgija po XX. stoletju! Tudi to se lahko zgodi avantgardistu, a le v posebnih dneh.

 

Osnovno načelo Treh velikih fug je nadvse preprosto: tri koreografinje, tri koreografije, programirane z isto glasbeno matrico, z Beethovnovo Veliko fugo (Grosse Fuge, op. 133, vir) iz leta 1825. Tako naj bi bilo analitično polje sodobne plesne konstrukcije že vnaprej omejeno. Že po začetnem opisu je več kot jasno, da smo gledali in poslušali odnos med klasično glasbeno strukturo fuge in sodobno plesno dikcijo:

 

 

 

 

Bralec, ko rečem "sodobno", mislim dobesedno na prejšnje XX. stoletje. To je ta izrazita čez-modernistična pozicija, ki nič ne reorganizira, temveč le plesno vzorči predvsem za nazaj. Vse, kar je bilo reorganizirano, je bilo storjeno že v predprejšnjem stoletju. Tako je vedno! Gledal sem tisto, kar ni bilo nujno, da bi gledal - pretok XX. stoletja. Gledal sem nostalgijo: osebno, a z užitkom!

 

Navkljub vsemu so me nekatere koreografske drže popolnoma presenetile, še najbolj Lucinda Childs, ki je pripustila v svoj plesni izraz vse tisto, kar "ni" njen koreografski izraz. To, kar sem gledal, je bil užitek posebne vrste: poleg nepričakovanih "padedejev" sem gledal njeno značilno ponavljanje in modernistično geometriziranje z močno izraženo moško plesno muskulaturo in žensko rotirajočo osjo. Gledal sem to, kar že stoletja gledamo na plesnem odru: ples ženske z moškim! Gledali smo plesno razmnoževanje vzorcev. 

 

Anne Teresa de Keersmaeker je s svojimi dvigi in spusti, skoki in padci preletavala postmodernistično dikcijo; danes že plesno tradicijo, ki jo je - pozor! - sama izumila. Skoki in padci brez razlik, neodvisno od tega, ali so to moška ali ženska telesa. Tudi pri njej je bilo vse podvrženo generiranju fuge in discipliniranju "hitrega skupinskega telesa". Plesni elementi, ki so vstopali v scenski prostor, so posnemali eden drugega in se na različne načine povezovali med seboj. Generalno občutenje, ki je prežemalo prostor, je bilo vidno v podobnosti, ponovljivosti, predvsem pa v povezljivosti. Stilna enotnost, ki se je iz začetka 19. stoletja (Beethoven) prenesla v 20. stoletje (Philip Glass). Njen cilj je bil, da se v pretoku časa onemogoči sumljiva podvajanja, nekontrolirano izginjanje posameznika izza plesnega podija.

 

To je ta razlika, ni vstopanja in izstopanja. Anne Teresa ne dovoli na odru nekoristne in nenevarne povezave. Vse to je tisto, kar jo vodi k skupnemu plesu, k postopnemu zbiranju in stopnjevanju plesnih matric. Gledalec tako preverja, kdo je prisoten in kdo je odsoten, koliko jih je povezanih v plesni dinamiki, koliko jih počiva. V resnici ne počiva nihče, to je plesna moč njene plesne norosti. Kot gledalec si pozoren na to, kako se vzpostavljajo koristne povezave - tiste, ki omogočajo razvoj koreografičnosti (beseda ne obstaja). Vse pri Anne Teresi de Keersmaeker je prehitro, da bi pri njej gledali kakršnokoli uvajanje v odnose. 

 

Šele jasno izražena plesna logika omogoči analitični plesni pristop k plesu, ki je najbolj viden pri koreografinji Maguy Marin. Ta s svojimi izrazito ženskimi plesnimi motivi, paradoksalno celo z inventarjem biomehanike in s polji osamitve ter skupinskosti postanejo še bolj abstraktni kot pri prvih dveh plesnih jezikih. V njenem materialu smo gledali predvsem asketizem, ki ga je potencirala tudi Beethovnova Velika fuga. Pri njej je telo resnično prostor, v katerem živi življenje, koreografirano skupinsko telo pa so simultani prostori. Oblikujejo se razporeditve, ki odgovarjajo na vprašanje kaosa in nevarnih razmerij. Predvsem pa vzpostavijo željo po koristem prostoru. Bethovnova Velika fuga že sama prizove s  stopnjevanjem religiozne vektorje, ki jih prepoznamo v vseh treh kanonih. Religija na speedu!

 

To je predstava, ki časovno razporeja plesne koreografije, ki so danes že obvezno čtivo mladih plesnih umetnikov in umetnic, podobno kot smo mi morali gledati plesne materiale Marthe Graham, Trishe Brown in Pine Bausch. Gledati Lucindo Childs je gledati živo nasledstvo, ki se je razširilo tudi na druge zvrsti umetnosti, od performativnih do vizualnih. Osnovni načeli pri vseh treh pa sta urejanje ritma in urejanje atmosfer. Njihov ples še vedno razumem kot figurativno geometrijo, predvsem pa reguliranje repetativnih ciklusov.

 

Zopet želim biti razumljiv: veliko bolj so za takšno predstavo primerna manj znana glasbena dela, ki niso oblikovana tako, da od gledalca plesne umetnine vnaprej zahtevajo glasbeni odziv. Manj znana dela nam lahko odkrijejo "najzapletenejše izzive plesa", medtem ko so vplivna glasbena dela pomembnih avtorjev usmerjena predvsem v spektakelsko obliko predstave, ki terja "uspeh" predstave. Tako so bile v začetnem izhodišču naravnane Tri velike fuge na Beethovnovo skladbo Velika fuga. Toda izkazalo se je nasprotno: ravno ta moment je v predstavi postal pomebno vezivo povezovanja med 19. , 20. in 21. stoletjem. Čisti užitek je bilo to doživeti v 21. stoletju. Tukaj ne potenciram užitka klasične Beethovnove glasbene notacije, temveč točno tisto, kar sem kot mladostnik doživljal v predstavi Einstein on the Beach na glasbo Philipa Glassa v veliki koreografiji Lucinde Childs. Povezava je neposredna, očitna ušesom in očem. Lepota telesa se natančno vidi v vsakem zvenu, ki zapleše s plesalcem tako v zaporedjih kot v asociacijah.

 

 

 

 

Sodobni ples ne vključuje v svojo koreografijo gibalnega materiala obveznih plesnih elementov, a spoznanje berlinskega večera je ravno v tem, da si posvečen gledalec zaželi, da pride do obnove koreografske atmosfere, ki smo jo enkrat v preteklosti že doživeli, a ne zaradi glasbene matrice, temveč zaradi notranje dinamike koreografije. Naj bom še bolj razumljiv: med predstavo koreografije Anne de Terese Keersmaeker sem sredi Bethovnove Velike fuge doživljal eno najlepših atmosfer v plesnem gledališču nasploh. Ko sem pred leti na Dunaju gledal Annino predstavo na glasbeno matrico Vivaldija. Želel sem, da bi se pred menoj, ne kot obvezen lik, temveč kot želja, obnovila atmosfera Vivaldija. Točno to se je zgodilo, priključil sem se na večnost.

 

Vse se je začelo z modernostjo Isadore Duncan!

 

V Berlinu je bilo natančno razvidno, da je prišlo do prekinitve z linearnostjo razvoja plesne umetnosti. Seveda, saj smo še leta 2018! Očitna je prekinitev z zgodovino plesa, z ukinitvijo vseh narativnosti, ki smo jih še nedolgo od tega gledali. Seveda je težko nepoznavalcu razumeti, kaj je "moderno" in kaj je "sodobno" v plesu.

 

Gremo vsi na ples! Sodobni ples je umetnost geste, ki se ne prenaša iz roda v rod, prenaša se predvsem njegova atmosferičnost. "Zanj je značilna proizvodnja geste in nikakor ne reprodukcija geste". "Moderno" pa je umetnost giba in gibanja, ki ga lahko s šolo in šolanjem prenašamo po časovnici, kar je veliko bližje klasični baletni dikciji. Preletimo plesne hipe, dinamizirajmo gibalni material in že smo v letu 2019!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,738
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,047
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,735
08/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,467
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,142
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929