Komentar

Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje

Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni bodočnosti. Smo v absolutnem zdaj! Katero umetniško delo me je najbolj osmislilo v iztekajočem letu?

29.12.2018 20:26
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ples   Tri velike fuge   Beethoven   Ballet de l'Opera de Lyon   Lucinda Childs   Anne Teresa de Keersmaeker   Maguy Marin   Philip Glass   Isadora Duncan

Foto: nouvelobs.com

Želel sem, da bi se pred menoj kot želja obnovila atmosfera Vivaldija. Točno to se je zgodilo, priključil sem se na večnost.

Zagotovo je to bila plesna predstava Tri velike fuge (Trois Grandes Fugues) v izvedbi Ballet de l'Opera de Lyon, Lionske opere in baleta, v tridelni koreografiji, ki so jo uprizorile tri odlične sodobne koreografinje: Lucinda Childs, Anne Teresa de Keersmaeker in Maguy Marin. Predstavo sem gledal poleti v Berlinu. S čvrsto sodobnostjo in izvedbeno markantnostjo me je močno pritegnila v svojo konceptualno konstrukcijo. Skozi počasen berlinski večer se je skozme prelilo celo XX. stoletje. Da, vame je vstopila nostalgija po XX. stoletju! Tudi to se lahko zgodi avantgardistu, a le v posebnih dneh.

 

Osnovno načelo Treh velikih fug je nadvse preprosto: tri koreografinje, tri koreografije, programirane z isto glasbeno matrico, z Beethovnovo Veliko fugo (Grosse Fuge, op. 133, vir) iz leta 1825. Tako naj bi bilo analitično polje sodobne plesne konstrukcije že vnaprej omejeno. Že po začetnem opisu je več kot jasno, da smo gledali in poslušali odnos med klasično glasbeno strukturo fuge in sodobno plesno dikcijo:

 

 

 

 

Bralec, ko rečem "sodobno", mislim dobesedno na prejšnje XX. stoletje. To je ta izrazita čez-modernistična pozicija, ki nič ne reorganizira, temveč le plesno vzorči predvsem za nazaj. Vse, kar je bilo reorganizirano, je bilo storjeno že v predprejšnjem stoletju. Tako je vedno! Gledal sem tisto, kar ni bilo nujno, da bi gledal - pretok XX. stoletja. Gledal sem nostalgijo: osebno, a z užitkom!

 

Navkljub vsemu so me nekatere koreografske drže popolnoma presenetile, še najbolj Lucinda Childs, ki je pripustila v svoj plesni izraz vse tisto, kar "ni" njen koreografski izraz. To, kar sem gledal, je bil užitek posebne vrste: poleg nepričakovanih "padedejev" sem gledal njeno značilno ponavljanje in modernistično geometriziranje z močno izraženo moško plesno muskulaturo in žensko rotirajočo osjo. Gledal sem to, kar že stoletja gledamo na plesnem odru: ples ženske z moškim! Gledali smo plesno razmnoževanje vzorcev. 

 

Anne Teresa de Keersmaeker je s svojimi dvigi in spusti, skoki in padci preletavala postmodernistično dikcijo; danes že plesno tradicijo, ki jo je - pozor! - sama izumila. Skoki in padci brez razlik, neodvisno od tega, ali so to moška ali ženska telesa. Tudi pri njej je bilo vse podvrženo generiranju fuge in discipliniranju "hitrega skupinskega telesa". Plesni elementi, ki so vstopali v scenski prostor, so posnemali eden drugega in se na različne načine povezovali med seboj. Generalno občutenje, ki je prežemalo prostor, je bilo vidno v podobnosti, ponovljivosti, predvsem pa v povezljivosti. Stilna enotnost, ki se je iz začetka 19. stoletja (Beethoven) prenesla v 20. stoletje (Philip Glass). Njen cilj je bil, da se v pretoku časa onemogoči sumljiva podvajanja, nekontrolirano izginjanje posameznika izza plesnega podija.

 

To je ta razlika, ni vstopanja in izstopanja. Anne Teresa ne dovoli na odru nekoristne in nenevarne povezave. Vse to je tisto, kar jo vodi k skupnemu plesu, k postopnemu zbiranju in stopnjevanju plesnih matric. Gledalec tako preverja, kdo je prisoten in kdo je odsoten, koliko jih je povezanih v plesni dinamiki, koliko jih počiva. V resnici ne počiva nihče, to je plesna moč njene plesne norosti. Kot gledalec si pozoren na to, kako se vzpostavljajo koristne povezave - tiste, ki omogočajo razvoj koreografičnosti (beseda ne obstaja). Vse pri Anne Teresi de Keersmaeker je prehitro, da bi pri njej gledali kakršnokoli uvajanje v odnose. 

 

Šele jasno izražena plesna logika omogoči analitični plesni pristop k plesu, ki je najbolj viden pri koreografinji Maguy Marin. Ta s svojimi izrazito ženskimi plesnimi motivi, paradoksalno celo z inventarjem biomehanike in s polji osamitve ter skupinskosti postanejo še bolj abstraktni kot pri prvih dveh plesnih jezikih. V njenem materialu smo gledali predvsem asketizem, ki ga je potencirala tudi Beethovnova Velika fuga. Pri njej je telo resnično prostor, v katerem živi življenje, koreografirano skupinsko telo pa so simultani prostori. Oblikujejo se razporeditve, ki odgovarjajo na vprašanje kaosa in nevarnih razmerij. Predvsem pa vzpostavijo željo po koristem prostoru. Bethovnova Velika fuga že sama prizove s  stopnjevanjem religiozne vektorje, ki jih prepoznamo v vseh treh kanonih. Religija na speedu!

 

To je predstava, ki časovno razporeja plesne koreografije, ki so danes že obvezno čtivo mladih plesnih umetnikov in umetnic, podobno kot smo mi morali gledati plesne materiale Marthe Graham, Trishe Brown in Pine Bausch. Gledati Lucindo Childs je gledati živo nasledstvo, ki se je razširilo tudi na druge zvrsti umetnosti, od performativnih do vizualnih. Osnovni načeli pri vseh treh pa sta urejanje ritma in urejanje atmosfer. Njihov ples še vedno razumem kot figurativno geometrijo, predvsem pa reguliranje repetativnih ciklusov.

 

Zopet želim biti razumljiv: veliko bolj so za takšno predstavo primerna manj znana glasbena dela, ki niso oblikovana tako, da od gledalca plesne umetnine vnaprej zahtevajo glasbeni odziv. Manj znana dela nam lahko odkrijejo "najzapletenejše izzive plesa", medtem ko so vplivna glasbena dela pomembnih avtorjev usmerjena predvsem v spektakelsko obliko predstave, ki terja "uspeh" predstave. Tako so bile v začetnem izhodišču naravnane Tri velike fuge na Beethovnovo skladbo Velika fuga. Toda izkazalo se je nasprotno: ravno ta moment je v predstavi postal pomebno vezivo povezovanja med 19. , 20. in 21. stoletjem. Čisti užitek je bilo to doživeti v 21. stoletju. Tukaj ne potenciram užitka klasične Beethovnove glasbene notacije, temveč točno tisto, kar sem kot mladostnik doživljal v predstavi Einstein on the Beach na glasbo Philipa Glassa v veliki koreografiji Lucinde Childs. Povezava je neposredna, očitna ušesom in očem. Lepota telesa se natančno vidi v vsakem zvenu, ki zapleše s plesalcem tako v zaporedjih kot v asociacijah.

 

 

 

 

Sodobni ples ne vključuje v svojo koreografijo gibalnega materiala obveznih plesnih elementov, a spoznanje berlinskega večera je ravno v tem, da si posvečen gledalec zaželi, da pride do obnove koreografske atmosfere, ki smo jo enkrat v preteklosti že doživeli, a ne zaradi glasbene matrice, temveč zaradi notranje dinamike koreografije. Naj bom še bolj razumljiv: med predstavo koreografije Anne de Terese Keersmaeker sem sredi Bethovnove Velike fuge doživljal eno najlepših atmosfer v plesnem gledališču nasploh. Ko sem pred leti na Dunaju gledal Annino predstavo na glasbeno matrico Vivaldija. Želel sem, da bi se pred menoj, ne kot obvezen lik, temveč kot želja, obnovila atmosfera Vivaldija. Točno to se je zgodilo, priključil sem se na večnost.

 

Vse se je začelo z modernostjo Isadore Duncan!

 

V Berlinu je bilo natančno razvidno, da je prišlo do prekinitve z linearnostjo razvoja plesne umetnosti. Seveda, saj smo še leta 2018! Očitna je prekinitev z zgodovino plesa, z ukinitvijo vseh narativnosti, ki smo jih še nedolgo od tega gledali. Seveda je težko nepoznavalcu razumeti, kaj je "moderno" in kaj je "sodobno" v plesu.

 

Gremo vsi na ples! Sodobni ples je umetnost geste, ki se ne prenaša iz roda v rod, prenaša se predvsem njegova atmosferičnost. "Zanj je značilna proizvodnja geste in nikakor ne reprodukcija geste". "Moderno" pa je umetnost giba in gibanja, ki ga lahko s šolo in šolanjem prenašamo po časovnici, kar je veliko bližje klasični baletni dikciji. Preletimo plesne hipe, dinamizirajmo gibalni material in že smo v letu 2019!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
7
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,394
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,949
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,005
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,496
05/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,347
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,229
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,160
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,059
09/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 370
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,451