Komentar

Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje

Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni bodočnosti. Smo v absolutnem zdaj! Katero umetniško delo me je najbolj osmislilo v iztekajočem letu?

29.12.2018 20:26
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ples   Tri velike fuge   Beethoven   Ballet de l'Opera de Lyon   Lucinda Childs   Anne Teresa de Keersmaeker   Maguy Marin   Philip Glass   Isadora Duncan

Foto: nouvelobs.com

Želel sem, da bi se pred menoj kot želja obnovila atmosfera Vivaldija. Točno to se je zgodilo, priključil sem se na večnost.

Zagotovo je to bila plesna predstava Tri velike fuge (Trois Grandes Fugues) v izvedbi Ballet de l'Opera de Lyon, Lionske opere in baleta, v tridelni koreografiji, ki so jo uprizorile tri odlične sodobne koreografinje: Lucinda Childs, Anne Teresa de Keersmaeker in Maguy Marin. Predstavo sem gledal poleti v Berlinu. S čvrsto sodobnostjo in izvedbeno markantnostjo me je močno pritegnila v svojo konceptualno konstrukcijo. Skozi počasen berlinski večer se je skozme prelilo celo XX. stoletje. Da, vame je vstopila nostalgija po XX. stoletju! Tudi to se lahko zgodi avantgardistu, a le v posebnih dneh.

 

Osnovno načelo Treh velikih fug je nadvse preprosto: tri koreografinje, tri koreografije, programirane z isto glasbeno matrico, z Beethovnovo Veliko fugo (Grosse Fuge, op. 133, vir) iz leta 1825. Tako naj bi bilo analitično polje sodobne plesne konstrukcije že vnaprej omejeno. Že po začetnem opisu je več kot jasno, da smo gledali in poslušali odnos med klasično glasbeno strukturo fuge in sodobno plesno dikcijo:

 

 

 

 

Bralec, ko rečem "sodobno", mislim dobesedno na prejšnje XX. stoletje. To je ta izrazita čez-modernistična pozicija, ki nič ne reorganizira, temveč le plesno vzorči predvsem za nazaj. Vse, kar je bilo reorganizirano, je bilo storjeno že v predprejšnjem stoletju. Tako je vedno! Gledal sem tisto, kar ni bilo nujno, da bi gledal - pretok XX. stoletja. Gledal sem nostalgijo: osebno, a z užitkom!

 

Navkljub vsemu so me nekatere koreografske drže popolnoma presenetile, še najbolj Lucinda Childs, ki je pripustila v svoj plesni izraz vse tisto, kar "ni" njen koreografski izraz. To, kar sem gledal, je bil užitek posebne vrste: poleg nepričakovanih "padedejev" sem gledal njeno značilno ponavljanje in modernistično geometriziranje z močno izraženo moško plesno muskulaturo in žensko rotirajočo osjo. Gledal sem to, kar že stoletja gledamo na plesnem odru: ples ženske z moškim! Gledali smo plesno razmnoževanje vzorcev. 

 

Anne Teresa de Keersmaeker je s svojimi dvigi in spusti, skoki in padci preletavala postmodernistično dikcijo; danes že plesno tradicijo, ki jo je - pozor! - sama izumila. Skoki in padci brez razlik, neodvisno od tega, ali so to moška ali ženska telesa. Tudi pri njej je bilo vse podvrženo generiranju fuge in discipliniranju "hitrega skupinskega telesa". Plesni elementi, ki so vstopali v scenski prostor, so posnemali eden drugega in se na različne načine povezovali med seboj. Generalno občutenje, ki je prežemalo prostor, je bilo vidno v podobnosti, ponovljivosti, predvsem pa v povezljivosti. Stilna enotnost, ki se je iz začetka 19. stoletja (Beethoven) prenesla v 20. stoletje (Philip Glass). Njen cilj je bil, da se v pretoku časa onemogoči sumljiva podvajanja, nekontrolirano izginjanje posameznika izza plesnega podija.

 

To je ta razlika, ni vstopanja in izstopanja. Anne Teresa ne dovoli na odru nekoristne in nenevarne povezave. Vse to je tisto, kar jo vodi k skupnemu plesu, k postopnemu zbiranju in stopnjevanju plesnih matric. Gledalec tako preverja, kdo je prisoten in kdo je odsoten, koliko jih je povezanih v plesni dinamiki, koliko jih počiva. V resnici ne počiva nihče, to je plesna moč njene plesne norosti. Kot gledalec si pozoren na to, kako se vzpostavljajo koristne povezave - tiste, ki omogočajo razvoj koreografičnosti (beseda ne obstaja). Vse pri Anne Teresi de Keersmaeker je prehitro, da bi pri njej gledali kakršnokoli uvajanje v odnose. 

 

Šele jasno izražena plesna logika omogoči analitični plesni pristop k plesu, ki je najbolj viden pri koreografinji Maguy Marin. Ta s svojimi izrazito ženskimi plesnimi motivi, paradoksalno celo z inventarjem biomehanike in s polji osamitve ter skupinskosti postanejo še bolj abstraktni kot pri prvih dveh plesnih jezikih. V njenem materialu smo gledali predvsem asketizem, ki ga je potencirala tudi Beethovnova Velika fuga. Pri njej je telo resnično prostor, v katerem živi življenje, koreografirano skupinsko telo pa so simultani prostori. Oblikujejo se razporeditve, ki odgovarjajo na vprašanje kaosa in nevarnih razmerij. Predvsem pa vzpostavijo željo po koristem prostoru. Bethovnova Velika fuga že sama prizove s  stopnjevanjem religiozne vektorje, ki jih prepoznamo v vseh treh kanonih. Religija na speedu!

 

To je predstava, ki časovno razporeja plesne koreografije, ki so danes že obvezno čtivo mladih plesnih umetnikov in umetnic, podobno kot smo mi morali gledati plesne materiale Marthe Graham, Trishe Brown in Pine Bausch. Gledati Lucindo Childs je gledati živo nasledstvo, ki se je razširilo tudi na druge zvrsti umetnosti, od performativnih do vizualnih. Osnovni načeli pri vseh treh pa sta urejanje ritma in urejanje atmosfer. Njihov ples še vedno razumem kot figurativno geometrijo, predvsem pa reguliranje repetativnih ciklusov.

 

Zopet želim biti razumljiv: veliko bolj so za takšno predstavo primerna manj znana glasbena dela, ki niso oblikovana tako, da od gledalca plesne umetnine vnaprej zahtevajo glasbeni odziv. Manj znana dela nam lahko odkrijejo "najzapletenejše izzive plesa", medtem ko so vplivna glasbena dela pomembnih avtorjev usmerjena predvsem v spektakelsko obliko predstave, ki terja "uspeh" predstave. Tako so bile v začetnem izhodišču naravnane Tri velike fuge na Beethovnovo skladbo Velika fuga. Toda izkazalo se je nasprotno: ravno ta moment je v predstavi postal pomebno vezivo povezovanja med 19. , 20. in 21. stoletjem. Čisti užitek je bilo to doživeti v 21. stoletju. Tukaj ne potenciram užitka klasične Beethovnove glasbene notacije, temveč točno tisto, kar sem kot mladostnik doživljal v predstavi Einstein on the Beach na glasbo Philipa Glassa v veliki koreografiji Lucinde Childs. Povezava je neposredna, očitna ušesom in očem. Lepota telesa se natančno vidi v vsakem zvenu, ki zapleše s plesalcem tako v zaporedjih kot v asociacijah.

 

 

 

 

Sodobni ples ne vključuje v svojo koreografijo gibalnega materiala obveznih plesnih elementov, a spoznanje berlinskega večera je ravno v tem, da si posvečen gledalec zaželi, da pride do obnove koreografske atmosfere, ki smo jo enkrat v preteklosti že doživeli, a ne zaradi glasbene matrice, temveč zaradi notranje dinamike koreografije. Naj bom še bolj razumljiv: med predstavo koreografije Anne de Terese Keersmaeker sem sredi Bethovnove Velike fuge doživljal eno najlepših atmosfer v plesnem gledališču nasploh. Ko sem pred leti na Dunaju gledal Annino predstavo na glasbeno matrico Vivaldija. Želel sem, da bi se pred menoj, ne kot obvezen lik, temveč kot želja, obnovila atmosfera Vivaldija. Točno to se je zgodilo, priključil sem se na večnost.

 

Vse se je začelo z modernostjo Isadore Duncan!

 

V Berlinu je bilo natančno razvidno, da je prišlo do prekinitve z linearnostjo razvoja plesne umetnosti. Seveda, saj smo še leta 2018! Očitna je prekinitev z zgodovino plesa, z ukinitvijo vseh narativnosti, ki smo jih še nedolgo od tega gledali. Seveda je težko nepoznavalcu razumeti, kaj je "moderno" in kaj je "sodobno" v plesu.

 

Gremo vsi na ples! Sodobni ples je umetnost geste, ki se ne prenaša iz roda v rod, prenaša se predvsem njegova atmosferičnost. "Zanj je značilna proizvodnja geste in nikakor ne reprodukcija geste". "Moderno" pa je umetnost giba in gibanja, ki ga lahko s šolo in šolanjem prenašamo po časovnici, kar je veliko bližje klasični baletni dikciji. Preletimo plesne hipe, dinamizirajmo gibalni material in že smo v letu 2019!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.969
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.193
04/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.000
05/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.615
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.126
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.025
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 941
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.834
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.472