Komentar

Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi

Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi svetovni vojni - videti, kot da sta iz njega trajno izkoreninjena krščanstvo in liberalna demokracija, kar se pozna še danes. Malodušni Slovenci se danes ne sprašujejo, ali postanejo Nemci ali Rusi, ampak, kako se nam je moglo vse to zgoditi potem, ko so bile možnosti za slovenski razcvet v času slovenske pomladi zares dobre?

30.12.2018 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   nebo   nebesa   krščanstvo   Evropa   Slovenija   Zahod   Biblija   Ivan Cankar

Na vprašanje, kakšne možnosti ima slovenska izjema sredi krščanskega sveta in svetovnega reda, ni težko odgovoriti. Podobne kot Jugoslavija v t.i. Gibanju neuvrščenih.

Božični čas, še posebej, če je jasna noč, je kot nalašč za velika vprašanja. Na primer: kaj naj si mislim, če pogledam v nebo in vidim tisoč zvezd? Pogled na zvezdnato nebo je seveda mogoče občudovati, mogoče je pomisliti na lepo vreme, mogoče se je zasanjati v preteklost in v prihodnost … mogoče pa je tudi občutiti nadčloveško veličino vesolja. Občutek vendar ni preprost. Nad mano je na tisoče, po vsej verjetnosti na milijone svetov, manjših, predvsem pa večjih od mojega; toliko ali še več jih vidijo tudi drugi, ki se ozirajo v nočno nebo v krajih na drugih koncih Zemlje, da o teleskopih sploh ne govorim. Če bom vztrajal od mraka do svitanja, bom nemara vzhičen ali, še bolj verjetno, obupan zaradi nedosegljivih razsežnosti nad nami.

 

Kar se nam zdi na Zemlji veliko, je tako rekoč ničevo v primerjavi z veličino ozvezdij in osončij, ki se iskrijo na nebu. In potem bi morali pomisliti, da je bilo takšnih misli in občutkov v zemeljski zgodovini že zelo veliko, in da ni čudno, če so ljudje iznašli fantastične odgovore nanje. Marsikdo bo pomislil na Boga, pri čemer si bo pomagal s takšnimi in drugačnimi teološkimi ali filozofskimi razlagami, vendar ga bodo, čim bolj bo radoveden, vznemirile zaradi svoje množice in raznolikosti. V slovenščini beseda nebo ni daleč od besede nebesa (pravzaprav so nebesa množina besede nebo); v nemščini imajo za oboje eno samo besedo (Himmel), Francozi in Angleži pa nebo (ciel, sky) in nebesa (paradis, heaven) včasih razlikujejo, včasih pa zamenjujejo. Tupatam nebesa pomenijo raj, vendar naj bi bil raj (Edenski vrt, kjer sta živela Adam in Eva) kraj na zemlji. Nasprotje nebeškega raja pa ni samo zemeljski raj, ampak tudi pekel, ki naj bi se nahajal nekje na zemlji ali v njeni bližini, in je povezan s Satanom oz. hudičem. Ko si postavljamo takšna vprašanja, se mimogrede zapletemo v razlage iz različnih in nasprotnih svetih besedil, navsezadnje iz t.i. apokrifov, tj. krščanskih besedil, ki so bila cenzurirana in izključena iz Biblije. Teološko razigrani človek se bo denimo domislil apokrifnih razlag o odkritju evangelija Marije Magdalene [2], ki naj bi bila uživala Jezusovo veliko zaupanje in ki naj bi bila prva priča njegovega vnebovhoda. Mnoge razlage veljajo kot heretične, marsikatero pa je mogoče pripisati takšni ali drugačni verski ali celo feministični gorečnosti.

 

Sveto pismo, evangeliji, krščanske teorije in domneve predstavljajo sestavine/poglavja ene najbolj razširjenih zgodb (narrative), s katero je mogoče pojasniti marsikateri - ljudem z ulice težko razumljivi - naravni, predvsem pa družbeni pojav; in s pomočjo katere je mogoče utemeljiti mnoge družbene, narodne, državne … ustanove. Dežele t.i. Zahoda je mogoče - ob vseh rezervah in znanstvenih odkritjih - imenovati krščanske, njihov koncept svetovne ureditve pa se imenuje kar svetovni red. Čeprav tvegamo oddaljevanje od Huntingtonove ideje o trku civilizacij, je mogoče trditi, da ta red upoštevajo tudi velike sile, kot je Rusija, do neke mere pa celo Kitajska, ki sicer ne temelji na krščanstvu in liberalni demokraciji, vendar upošteva kapitalizem. Zunaj tega reda so predvsem nekatere afriške in islamske države, ki nas danes zanimajo predvsem zato, ker proizvajajo t.i. migracije in ker se njihovi pripadniki naseljujejo v osrčju krščanskega zahodnega sveta oz. aktualne svetovne ureditve.

 

Slovenci oz. njihovi predniki so od nekdaj živeli v območju Zahoda; na njihovi vzhodni meji ali vsaj na vzhodni meji rimskega oz. habsburškega cesarstva pa so se večkrat v zgodovini dogajale peripetije, ki so jih spravljale v smrtne nevarnosti ali navajale k omahovanju. To omahovanje se je odrazilo v znanem vprašanju, ali naj Slovenci postanejo "Prusi ali Rusi", pri jugoslovanskem združevanju, pri vključevanju v svetovni socialistični red in pri ustanavljanju slovenske narodne države. Slovenci so se težje ločili od Jugoslavije, kot so se od Sovjetske zveze ločili Estonci, Latvijci ali Litovci. Ta težava se nam pozna še danes, sto let po koncu I. svetovne vojne, sto let po smrti Ivana Cankarja in trideset let po slovenski pomladi, ki se je sicer srečno iztekla v ustanovitev narodne države.

 

Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi svetovni vojni - videti, kot da sta iz njega trajno izkoreninjena krščanstvo in liberalna demokracija, kar se pozna še danes. Pri naslednikih upravljalcev Socialistične republike Slovenije se množi in poglablja nezadovoljstvo z narodno državo, kar dokazujejo panične izjave, da bi bil v primeru t.i. desne vlade in celo v primeru vladne koalicije, ki bi vsebovala kakšno konservativno stranko, konec sveta. [3] Levičarska koalicija, ki pravzaprav - po mnenju pisca teh vrstic - ni nič boljša od nekdanje komunistične nomenklature, označuje konservativne (krščanske? demokratične?) stranke in politike, ki so odločilno prispevali k ustanovitvi narodne države, kot desne, populistične, nacionalistične, celo fašistične. Od vseh levičarskih izjav največ pove nedavna izjava, da je Slovenija svetilnik demokracije, nekakšen otok, obkrožen z desnimi nedemokratičnimi in populističnimi državami, kot so Avstrija, Italija, Madžarska in Hrvaška.

 

Slovenski otok sredi velikih sistemov, čeprav si išče zaveznikov v državah onstran vzhodnih meja EU in NATO, nima prav velikih možnosti za uspeh. Na vprašanje, kakšne možnosti ima slovenska izjema sredi krščanskega sveta in svetovnega reda, ni težko odgovoriti. Podobne kot Jugoslavija v t.i. Gibanju neuvrščenih. Kaj pomenijo srditi napori internega nekrščanskega in neliberalnega "ozvezdja" spričo svetovnega reda in spričo zvezdnatega vesolja, je tako rekoč osnovnošolsko vprašanje. Malodušni Slovenci se danes ne sprašujejo, ali postanejo Nemci ali Rusi, ampak, kako se nam je moglo vse to zgoditi potem, ko so bile možnosti za slovenski razcvet v času slovenske pomladi zares dobre? Morda pa se tam zgoraj božansko zabava tisti, o katerem je Ivan Cankar napisal tole:

 

" … Bog … te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: 'Tod bodo živeli veseli ljudje!' Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: 'Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!' Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi."

 

________________

[*] Parva componere magnis ali majhne reči primerjati z velikimi (del verza latinskega pesnika Vergila).

[2] Glej Dietmar Pieper, "Die Gefährtin", Der Spiegel, Nr. 52 / 22.12.2018, str. 107.

[3] Tit Turnšek, vodja borčevske organizacije, ki paradira s komunističnimi simboli, je pred kratkim opravičeval nenavadno prikrivanje presežka državne dotacije z besedami: "Saj moramo imeti nekaj zaloge. Kaj pa če pride na oblast Janez Janša?"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,507
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,602
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,313
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,928
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,549
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,212
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,738
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,318
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,625
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 950