Komentar

Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi

Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi svetovni vojni - videti, kot da sta iz njega trajno izkoreninjena krščanstvo in liberalna demokracija, kar se pozna še danes. Malodušni Slovenci se danes ne sprašujejo, ali postanejo Nemci ali Rusi, ampak, kako se nam je moglo vse to zgoditi potem, ko so bile možnosti za slovenski razcvet v času slovenske pomladi zares dobre?

30.12.2018 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   nebo   nebesa   krščanstvo   Evropa   Slovenija   Zahod   Biblija   Ivan Cankar

Na vprašanje, kakšne možnosti ima slovenska izjema sredi krščanskega sveta in svetovnega reda, ni težko odgovoriti. Podobne kot Jugoslavija v t.i. Gibanju neuvrščenih.

Božični čas, še posebej, če je jasna noč, je kot nalašč za velika vprašanja. Na primer: kaj naj si mislim, če pogledam v nebo in vidim tisoč zvezd? Pogled na zvezdnato nebo je seveda mogoče občudovati, mogoče je pomisliti na lepo vreme, mogoče se je zasanjati v preteklost in v prihodnost … mogoče pa je tudi občutiti nadčloveško veličino vesolja. Občutek vendar ni preprost. Nad mano je na tisoče, po vsej verjetnosti na milijone svetov, manjših, predvsem pa večjih od mojega; toliko ali še več jih vidijo tudi drugi, ki se ozirajo v nočno nebo v krajih na drugih koncih Zemlje, da o teleskopih sploh ne govorim. Če bom vztrajal od mraka do svitanja, bom nemara vzhičen ali, še bolj verjetno, obupan zaradi nedosegljivih razsežnosti nad nami.

 

Kar se nam zdi na Zemlji veliko, je tako rekoč ničevo v primerjavi z veličino ozvezdij in osončij, ki se iskrijo na nebu. In potem bi morali pomisliti, da je bilo takšnih misli in občutkov v zemeljski zgodovini že zelo veliko, in da ni čudno, če so ljudje iznašli fantastične odgovore nanje. Marsikdo bo pomislil na Boga, pri čemer si bo pomagal s takšnimi in drugačnimi teološkimi ali filozofskimi razlagami, vendar ga bodo, čim bolj bo radoveden, vznemirile zaradi svoje množice in raznolikosti. V slovenščini beseda nebo ni daleč od besede nebesa (pravzaprav so nebesa množina besede nebo); v nemščini imajo za oboje eno samo besedo (Himmel), Francozi in Angleži pa nebo (ciel, sky) in nebesa (paradis, heaven) včasih razlikujejo, včasih pa zamenjujejo. Tupatam nebesa pomenijo raj, vendar naj bi bil raj (Edenski vrt, kjer sta živela Adam in Eva) kraj na zemlji. Nasprotje nebeškega raja pa ni samo zemeljski raj, ampak tudi pekel, ki naj bi se nahajal nekje na zemlji ali v njeni bližini, in je povezan s Satanom oz. hudičem. Ko si postavljamo takšna vprašanja, se mimogrede zapletemo v razlage iz različnih in nasprotnih svetih besedil, navsezadnje iz t.i. apokrifov, tj. krščanskih besedil, ki so bila cenzurirana in izključena iz Biblije. Teološko razigrani človek se bo denimo domislil apokrifnih razlag o odkritju evangelija Marije Magdalene [2], ki naj bi bila uživala Jezusovo veliko zaupanje in ki naj bi bila prva priča njegovega vnebovhoda. Mnoge razlage veljajo kot heretične, marsikatero pa je mogoče pripisati takšni ali drugačni verski ali celo feministični gorečnosti.

 

Sveto pismo, evangeliji, krščanske teorije in domneve predstavljajo sestavine/poglavja ene najbolj razširjenih zgodb (narrative), s katero je mogoče pojasniti marsikateri - ljudem z ulice težko razumljivi - naravni, predvsem pa družbeni pojav; in s pomočjo katere je mogoče utemeljiti mnoge družbene, narodne, državne … ustanove. Dežele t.i. Zahoda je mogoče - ob vseh rezervah in znanstvenih odkritjih - imenovati krščanske, njihov koncept svetovne ureditve pa se imenuje kar svetovni red. Čeprav tvegamo oddaljevanje od Huntingtonove ideje o trku civilizacij, je mogoče trditi, da ta red upoštevajo tudi velike sile, kot je Rusija, do neke mere pa celo Kitajska, ki sicer ne temelji na krščanstvu in liberalni demokraciji, vendar upošteva kapitalizem. Zunaj tega reda so predvsem nekatere afriške in islamske države, ki nas danes zanimajo predvsem zato, ker proizvajajo t.i. migracije in ker se njihovi pripadniki naseljujejo v osrčju krščanskega zahodnega sveta oz. aktualne svetovne ureditve.

 

Slovenci oz. njihovi predniki so od nekdaj živeli v območju Zahoda; na njihovi vzhodni meji ali vsaj na vzhodni meji rimskega oz. habsburškega cesarstva pa so se večkrat v zgodovini dogajale peripetije, ki so jih spravljale v smrtne nevarnosti ali navajale k omahovanju. To omahovanje se je odrazilo v znanem vprašanju, ali naj Slovenci postanejo "Prusi ali Rusi", pri jugoslovanskem združevanju, pri vključevanju v svetovni socialistični red in pri ustanavljanju slovenske narodne države. Slovenci so se težje ločili od Jugoslavije, kot so se od Sovjetske zveze ločili Estonci, Latvijci ali Litovci. Ta težava se nam pozna še danes, sto let po koncu I. svetovne vojne, sto let po smrti Ivana Cankarja in trideset let po slovenski pomladi, ki se je sicer srečno iztekla v ustanovitev narodne države.

 

Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi svetovni vojni - videti, kot da sta iz njega trajno izkoreninjena krščanstvo in liberalna demokracija, kar se pozna še danes. Pri naslednikih upravljalcev Socialistične republike Slovenije se množi in poglablja nezadovoljstvo z narodno državo, kar dokazujejo panične izjave, da bi bil v primeru t.i. desne vlade in celo v primeru vladne koalicije, ki bi vsebovala kakšno konservativno stranko, konec sveta. [3] Levičarska koalicija, ki pravzaprav - po mnenju pisca teh vrstic - ni nič boljša od nekdanje komunistične nomenklature, označuje konservativne (krščanske? demokratične?) stranke in politike, ki so odločilno prispevali k ustanovitvi narodne države, kot desne, populistične, nacionalistične, celo fašistične. Od vseh levičarskih izjav največ pove nedavna izjava, da je Slovenija svetilnik demokracije, nekakšen otok, obkrožen z desnimi nedemokratičnimi in populističnimi državami, kot so Avstrija, Italija, Madžarska in Hrvaška.

 

Slovenski otok sredi velikih sistemov, čeprav si išče zaveznikov v državah onstran vzhodnih meja EU in NATO, nima prav velikih možnosti za uspeh. Na vprašanje, kakšne možnosti ima slovenska izjema sredi krščanskega sveta in svetovnega reda, ni težko odgovoriti. Podobne kot Jugoslavija v t.i. Gibanju neuvrščenih. Kaj pomenijo srditi napori internega nekrščanskega in neliberalnega "ozvezdja" spričo svetovnega reda in spričo zvezdnatega vesolja, je tako rekoč osnovnošolsko vprašanje. Malodušni Slovenci se danes ne sprašujejo, ali postanejo Nemci ali Rusi, ampak, kako se nam je moglo vse to zgoditi potem, ko so bile možnosti za slovenski razcvet v času slovenske pomladi zares dobre? Morda pa se tam zgoraj božansko zabava tisti, o katerem je Ivan Cankar napisal tole:

 

" … Bog … te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: 'Tod bodo živeli veseli ljudje!' Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: 'Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!' Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi."

 

________________

[*] Parva componere magnis ali majhne reči primerjati z velikimi (del verza latinskega pesnika Vergila).

[2] Glej Dietmar Pieper, "Die Gefährtin", Der Spiegel, Nr. 52 / 22.12.2018, str. 107.

[3] Tit Turnšek, vodja borčevske organizacije, ki paradira s komunističnimi simboli, je pred kratkim opravičeval nenavadno prikrivanje presežka državne dotacije z besedami: "Saj moramo imeti nekaj zaloge. Kaj pa če pride na oblast Janez Janša?"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
7
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,394
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,949
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,005
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,496
05/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,352
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,229
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,161
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,059
09/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 375
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,451