Razkrivamo

Intelektualci gredo v 2019 na polno: Že 10. januarja prihaja Katedrala svobode, konvencija za morebitno bodočo stranko

Novo leto bo pestro, saj se nam že prihodnji četrtek obeta konvencija posebne vrste, imenovana Katedrala svobode. Dogodek, ki želi združiti osebnosti iz sveta kulture, znanosti, podjetništva in politike, bo namenjen iskanju odgovora na vprašanje, kakšno novo politično stranko bi potrebovala Slovenija - in zakaj bi jo potrebovala. Ikona te konvencije je   znameniti, nikoli uresničeni Plečnikov načrt slovenskega parlamenta, imenovan Katedrala svobode.

 

02.01.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Katedrala svobode   Konvencija   Jože Plečnik   intelektualci   Slovenija   Peter Jambrek   Matej Avbelj   Romana Jordan   Majda Pučnik Rudl   Dimitrij Rupel   Tomaž Zalaznik   Jure Zupan

Sklicatelji konvencije o tem, ali Slovenija potrebuje novo stranko, ne dvomijo - po njihovem je vprašanje le to, kakšno in zakaj.

Da je začetek leta nadvse primeren za odmevno javno pobudo, sta pred štirimi leti dokazala že Marko Voljč in Žiga Vavpotič s svojim projektom Act Tank, katerega uvodno srečanje je potekalo v Cankarjevem domu, pred vhodom v dvorano pa se je zbrala armada novinarjev, fotografov in televizijskih kamer (iniciativa je sicer kasneje izgubila naboj in zamrla). Začetek leta je namreč za medije velikokrat podobno turoben kot poletje, ko vlada sezona t.i. kislih kumaric. Če so torej pobudniki Katedrale svobode izbrali 10. januar za dan, ko bodo na konvenciji za nacionalni program odgovarjali na vprašanje "Ali Slovenija potrebuje novo stranko?", potem to ni slaba odločitev, saj bo medijskega zanimanja vsekakor veliko. Vprašanje sicer ni retorično - sklicatelji konvencije namreč istočasno odgovarjajo, da o tem, ali Slovenija potrebuje novo stranko, ne dvomijo - vprašanje je le, kakšno in zakaj.

 

Matej Avbelj, Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Tomaž Zalaznik in Jure Zupan so podpisani pod vabilo na dogodek, kjer bo čutiti precejšen vpliv Petra Jambreka - no, prav on bo sicer vodil razpravo, ki bo sledila uvodnim mnenjem peterice sklicateljev. Glavni poudarki razprave bodo javnosti predstavljeni na kasnejši tiskovni konferenci, pri čemer se bo upoštevalo t.i. Chatham House pravilo, kar pomeni, da lahko udeleženci brez kakršnih koli omejitev javno govorijo o vsebini dogodka, ne smejo pa razkriti identitete drugih udeležencev.

 

Prvi pobudniki Katedrale svobode so podpisniki Odprtega pisma (vir) iz povolilnega časa avgusta lani, ko so Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Romana Jordan, Matej Avbelj in Tomaž Zalaznik predstavili svojo idejo razvojne koalicije in reformne vlade, pridružila sta se jim še Majda Pučnik Rudl (mimogrede, gre za nečakinjo Jožeta Pučnika)in Jure Zupan. Politične stranke, ki so se pogajale glede vladne koalicije, se glede njihove pobude niso posebej opredeljevale, sploh na levici ne, saj so namigovali, da gre v bistvu za tiho podporo Janezu Janši in njegovi SDS, s katero takrat takorekoč nobena parlamentarne stranka ni želela skleniti koalicije. Na Odprto pismo so zato mediji (in javnost) kmalu pozabili.

 

Povzetek povolilnega dogajanja, v katerem je nastalo tudi omenjeno Odprto pismo poslancem in slovenski javnosti, objavljeno 13. avgusta 2018, so avtorji oziroma pobudniki Konvencije, sklicane za 10. januar, takole opredelili: "Bistvo Odprtega pisma je bil predlog široke, velike in razvojne koalicije, v kateri bi sodelovale leve in desne stranke, z dvotretjinsko večino v parlamentu. To bi bilo potrebno za uveljavitev ustavnih sprememb in za oblikovanje nacionalnega soglasja o reformah za končanje tranzicije in normalizacijo države. Vlado naj bi vodil predsednik vlade, ki bi bil nevtralen posrednik med stranema, ki sta se zapletli v medsebojno izključevanje."

 

V nadaljevanju sklicatelji - Peter Jambrek, Matej Avbelj, Romana Jordan, Majda Pučnik Rudl, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik in Jure Zupan - ugotavljajo:

 

- Vemo, da pobude naslovniki, ki bi o njej lahko odločili, zlasti poslanci Državnega zbora, niso sprejeli, osrednji slovenski tiskani mediji pa so o njej molčali. Tak odziv je bil tudi verjeten. Vendar, priložnost je bila ponujena in če je ideja dobra, ni razloga, da bi jo opustili, ne da bi ji dali priložnosti tudi za naprej. Pred vami so predlogi za nadaljevanje pobude.

 

- Prvi predlogi iz Odprtega pisma sov tem trenutku videti neuresničljivi, vendar utegnejo postati v primeru vladne krize ter negotovih ali celo kriznih razmer v državi, v Evropi in v svetu, spet aktualni. Marsikje, ne le v krogih, ki so blizu podpisnikom pričujočega besedila, se je začela razprava, kako naprej. Slovenske razmere vsebujejo elemente politične omejenosti in zbujajo asociacije na politike, stranke in gibanja,  kot so italijansko Gibanje 5 zvezdic, pa tudi na levičarske ambicije v Grčiji (Siriza), Španiji (Podemos) in celo v Venezueli. Aktualno stanje demokracije v Sloveniji je daleč od upanj slovenske pomladi, ko je nastajala slovenska država, in kaže celo znamenja nazadovanja v smer bivšega sistema realnega socializma. Nastala je pobuda številka dve.

 

- Dogovorili smo se za ime Katedrala svobode, kot je Jože Plečnik poimenoval svoj neuresničeni načrt za slovenski parlament. Pobuda se osredotoča na intelektualno razpravo in alternativno razmišljanje, katerega rezultat naj bi bil program nacionalnega razvoja, konkretneje nacionalni program zakonodajnih in drugih vladnih ukrepov za reforme ustavne ureditve, gospodarstva in družbene dejavnosti, izvajane bodisi kot javne službe ali kot tržne storitve in dobrine, ki naj zagotovijo napredek Slovenije za dosego vsakršne blaginje, ki si jo zaslužijo Slovenci in Slovenke glede na njihovo pregovorno delavnost, poštenje ter iznajdljivost. Nacionalni program naj bi bil objavljen in pojasnjen slovenski javnosti ter njenim političnim predstavnikom.

 

- Podpisniki tukajšnje nove pobude za konvencijo (Jambrek, Rupel, Jordan, Avbelj, Zalaznik, Pučnik, Zupan) štejemo usmeritve koalicijske pogodbe aktualne leve in socialistične vlade Republike Slovenije za korak nazaj. Populistični poskusi ugajanja najbolj revnim slojem v državi in demagogija uravnilovke v škodo napredka, ustvarjalnosti, podjetnosti in vsakršne sproščenosti slovenske civilne družbe, gospodarstva in države predstavljajo  perspektivo nazadovanja Slovenije. Pomenijo njeno oddaljevanje in osamitev v razmerju do naprednih, liberalnih in demokratičnih procesov v Evropi.

 

- V pogovorih in posvetovanjih v krogu kolegic in kolegov so se za uresničitev razvojnih sprememb izoblikovale nekatere iztočnice in usmeritve. Zadržanost do obstoječih slabih praks slovenskih tranzicijskih vlad nam narekuje resno in poglobljeno analizo. Kakršnikoli ukrepi in predlogi ukrepov morajo biti utemeljeni na preskušenih in načelnih izhodiščih ter na strokovnih in pogumnih intelektualnih spoznanjih. Naša skupna zaveza je razčleniti konkretna poglavja in ukrepe nacionalnega programa za normalizacijo in napredek Slovenije, in sicer tako, da bo transparenten, torej konkreten, oprijemljiv, izvedljiv in razumljiv za aktivne državljane Slovenije. Program naj pomeni jasno, določno in načelno alternativo usmeritvam aktualne vlade in koalicije, kot so razvidne iz koalicijske pogodbe. Ali bolje povedano, pomenijo naj alternativo programu za ohranitev obstoječega stanja slovenske invalidne predstavniške in medijske demokracije, državnega birokratizma, vmešavanja države v svobodno podjetniško pobudo, ter zaostalosti družbenih služb zaradi državnih monopolov. Ne dvomimo, da je obstoječi etatizem pravo leglo koruptivnosti slovenske globoke države, in glavno orodje, preko katerega  novi politični razred izkorišča slovenske delavce, uslužbence in upokojence.

 

- Med preskušenimi izhodišči novega nacionalnega programa so na prvem mestu vrednote slovenske osamosvojitve, plebiscitarno utemeljene državnosti in ustavnosti, ter na referendumu 2003 preskušena ljudska odločitev za evropske in atlantske povezave. V prvi vrsti gre za zavarovanje človekovih pravic, za svobodno podjetniško pobudo, za pluralno politično, kulturno in medijsko prizorišče. Pobudniki nasprotujemo političnemu izključevanju in ekstremizmu desne in leve provenience. Naše glavno vprašanje je, kako pospešiti razvoj, da bi v čim krajšem času dosegli politično kulturo, produktivnost in kakovost bivanja razvitih zahodnih, najprej pa sosednih in osrednjih evropskih držav, kot so na primer Avstrija, Švica in Nemčija. Pri tem si želimo sodelovanja zlasti tudi s tradicionalno prijateljskimi  narodi srednje in vzhodne Evrope, s katerimi nas povezujejo skupne zgodovinske, politične in kulturne izkušnje. V mislih imamo  Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Avstrijo in Italijo.

 

- Ker zaznavno narašča podcenjevanje Slovenije in njenih predstavnikov v mednarodni skunosti, morajo biti nove slovenske pobude v Evropski uniji in Natu močnejše, bolj utemeljene in bolj prodorne kot je sicer običajno za partnerje in zaveznike. Katedrala svobode načrtujepoleg nacionalnega tudi evropski program, ki bi vseboval predloge za ravnanje v krizah, kot so ekstremna zadolženost, narodnostna in verska nestrpnost, migracije, uveljavljanje avtoritete moči namesto moči avtoritete, in druge. Predvsem nas zanima oblikovanje varne in učinkovito organizirane Evropske unije, ki naj bo enakopravna velikim igralcem na svetovnem prizorišču - Rusiji, ZDA, Turčiji, Kitajski ali Indiji.  V tem pogledu štejemo za ključne ustavne inštitute Evropske unije njene urejene in varovane zunanje meje, demokratično odgovornost evropske vlade, ter federalno ureditev unije suverenih evropskih narodov in držav.

 

- Na tej podlagi se bo pobuda, ki jo imenujemo po domiselnem Plečnikovem načrtu slovenskega parlamenta, organizirala kot konvencija, ki bo delovala preko različnih oblik kot so okrogle mize, javne tribune in medijske, tudi spletne predstavitve, na katerih nameravamo sproti seznanjati javnost z idejami in predlogi naših članov in sodelavcev.

 

- Glavni namen pobude torej ostaja perspektiva oblikovanja koalicije za slovensko vlado, ki bi bila zavezana  nacionalnemu programu reform za dokončanje slovenske tranzicije od bivšega nedemokratičnega sistema do normalne evropske demokratične, pravne in socialne države. Veljavna slovenska ustava že zagotavlja ustrezne pravne temelje, ki pa še niso v zadostni meri napolnjeni  s svobodno delujočimi ustanovami civilne družbe in tržnega gospodarstva. Tudi splet javnih in zasebnih inštitucij, ki zagotavljajo zdravje, izobrazbo, ustvarjanje in širjenje znanja, varno starost, socialno in okoljsko varnost ter kulturne in druge dobrine, je potrebno reformirati za zagotovitev sedanje ravni in za nadaljnji napredek blaginje ljudi, naroda in republike.

 

- Tako razumljenega poslanstva se lotevamo z orodji intelektualne analize, kritike in avtorskih objav. V tem pogledu se veselimo sodelovanja z vsemi ljudmi dobre volje, ki jim je pri srcu blaginja državljanov naše republike.  Čutimo se zavezane izvirnemu nacionalnemu programu slovenske pomladi, ko je bila v zgoščenem zgodovinskem času  plebiscitno in ustavno izražene volje naroda in vseh državljanov Slovenije, ustanovljena slovenska demokracija, država in ustava.

 

- V izogib morebitnim nesporazumom ponovno pojasnjujemo, da je naša pobuda rezultat svobodnega osebnega premisleka, ki ni povezan z našimi sedanjimi ali prihodnjimi inštitucionalnimi zadolžitvami in načrti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.798
02/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.832
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.779
04/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.679
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.766
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.955
07/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.375
08/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.969
09/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 775
10/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 711