Komentar

Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo

Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je bila kulturna in je kljub provincialnim prizadevanjem poznega socializma postajala politična prestolnica. Med ljubljanskimi pobudami je treba v prvi vrsti omeniti Novo revijo, Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic, Slovensko demokratično zvezo in znano Majniško deklaracijo. Ljubljana je bila potemtakem odločilna za demokratični in osamosvojitveni projekt, in Ljubljančani - oz. v Ljubljani udomačeni Slovenci - so bili v ospredju gibanja in koalicije Demos. Jože Pučnik je prišel k Novi reviji in k Demosu iz Nemčije. V drugi fazi so pobudo prevzeli drugi, v ospredje pa sta od Ljubljančanov uspela prodreti le Andrej Bajuk in Miro Cerar.

07.01.2019 22:47
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Marjan Šarec   Dnevnik   Janez Drnovšek   Sankt Peterburg   Vladimir Putin   provinca   Ljubljana

Foto: Joco Žnidaršič

Na spletu je bilo mogoče po 29. decembru 2018 najti naslednje sporočilo Žurnala 24: "Premier Marjan Šarec je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv spomnil, kaj mu je leta 2006 napovedal takratni predsednik države Janez Drnovšek. Šarec je na novinarsko vprašanje glede njegovega novega lika v satirični oddaji Radio Ga Ga na RTV dejal, da je to zanj kompliment, hkrati pa nenavadno, saj je nekoč sam sedel v istem radijskem studiu in kot komik imitiral vodilne slovenske politike. Nato pa je spomnil na dogodek, ko je bil v studiu na obisku nekdanji dolgoletni premier, nato pa predsednik države Drnovšek: 'In tudi če bi kdo pred osmimi leti napovedal, da bom postal predsednik vlade, bi vsi rekli, da je ta človek nor. Da prideš tako daleč, da po letu 2006, ko sem se na radiu srečal z Drnovškom in je Drnovšek na vprašanje, ali bo še enkrat kandidiral in kdo bo kandidiral, rekel on, pri tem pa je pokazal name …'"

 

Sporočilo se začne s samovšečno Šarčevo izjavo o presenetljivosti njegovega vzpona na položaj predsednika vlade. Kdor bi kaj takega napovedal pred osmimi leti, pripoveduje Šarec, torej leta 2010, bi bil označen kot nor. Nato se intervjuvanec vrne v leto 2006, ko se je srečal z Janezom Drnovškom v četrtem, predzadnjem letu njegovega predsednikovanja. V izjavi, ki je po vsej verjetnosti ni mogoče preveriti, Šarec pravi, da je Drnovšek tako rekoč napovedal njegovo kandidaturo za predsednika države leta 2007. Te izjave in ti podatki o dogajanju med letoma 2006 in 2010 pri bralcu po vsej verjetnosti povzročajo začudenje. Kaj naj bi leta 2006 pomenila Drnovškova napoved Šarčeve kandidature na predsedniških volitvah 2007, ko vemo, da so na teh volitvah kandidirali Peterle, Gaspari in Türk - ki je tudi zmagal? In kaj naj bi pomenile osem let stare nore napovedi Šarčevega vzpona na mesto predsednika vlade - ko je vendar znano, da je leta 2017 kandidiral za mesto predsednika republike?

 

Šarec je avtor še neke druge zanimive izjave, ki jo prav tako najdemo v Žurnalu24. V odgovoru na pripombo o svoji presenetljivi karieri se je primerjal z ruskim predsednikom Putinom. "Nenazadnje – ko je v Rusiji odstopil Jelcin, kdo je vedel za Putina? Imel je triodstotno prepoznavnost!" Primerjava je nenavadna iz več vidikov: ker se je za primerjanje majhnega z velikim običajno treba opravičiti (si licet parva componere magnis); ker v evropskih krogih primerjave z Jelcinom ne morejo biti deležne odobravanja; ker je Putin del svoje kariere od poletja 1999 do Novega leta 2000 doživljal skupaj z Jelcinom kot njegov predsednik vlade; ker je bil siva eminenca sanktpeterburškega županstva in ker je bil znan kot visok funkcionar tajne policije KGB. Je ta zakladnica funkcij res primerljiva s Šarčevo? Je Kamnik primerljiv s Sankt Peterburgom? Je Slovenija primerljiva z Rusijo?

 

Primerjavo je 22. avgusta 2014 nehote osvetlil tudi slovenski časopis Delo: "Šestnajstega avgusta 1999 je duma potrdila Vladimirja Putina za novega ruskega premiera. Dobre štiri mesece kasneje, na silvestrovo leta 1999, je Boris Jelcin (ne)pričakovano odstopil in v Kremelj se je vselil nov gospodar. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo v Nemčiji, če bi po padcu berlinskega zidu vodenje vlade ali države prevzel nekdanji agent zloglasnega Stasija?"

 

Kaj je mogoče po vsem povedanem reči o najnovejših izjavah naslednika osebnosti, kot so bili Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Andrej Bajuk in - kljub težavam in napakam - dostojna Borut Pahor in Janez Janša? Reči je mogoče, da imamo opraviti s samovšečnim in nepremišljenim človekom. Je Šarec morda leta 2006 verjel, da Drnovšek misli resno? To navaja k sklepu, da Šarec navsezadnje nima smisla za humor in da je obremenjen s hipoteko, ki na Slovenskem sicer ni neobičajna: gre za obremenjenost s provincialno miselnostjo.

 

V SHS oz. v Karađorđevićevi monarhiji tako rekoč noben pomembnejši slovenski politik ni bil doma iz središča Ljubljanske oblasti oz. iz prestolnice Dravske banovine, tj. iz Ljubljane.[1] V tistih časih (1918-1941), ko je bilo središče države - podobno kot v Avstriji - zunaj slovenskega etničnega prostora, podrobnosti narodne provenience nemara niso bile tako pomembne. Državna prestolnica je ostala v Srbiji tudi po drugi svetovni vojni, vendar je imela Slovenija kljub pomanjkanju demokracije več pravic kot njene predhodnice (banovina, oblasti, avstrijske dežele). Po letu 1945 je postalo pomembno, kdo vlada Sloveniji. Vladali so komunisti, ki so po vsem videzu imeli nekaj nezaupanja do province, ki je bila nekoč pošiljala na vodilne položaje svoje ljudi. Najvidnejši politiki - kot npr. Edvard Kardelj, Stane Kavčič, Boris Kidrič, Janez Stanovnik, Vida Tomšič ali Josip Vidmar - so v skladu z novim časom prihajali iz Ljubljane.[2] Nomenklatura se je sicer - v ozadju, diskretno - delila na nacionalistično in internacionalistično skupino: Kardelj je vladal iz Beograda, Kavčič pa je beograjsko kariero zavrnil in - dokler je šlo - vladal iz Ljubljane, ki je bila na poti, da postane prestolnica.

 

Slovenska država (1991-2018) izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je bila kulturna in je (kljub provincialnim prizadevanjem poznega socializma) postajala politična prestolnica. Med ljubljanskimi pobudami je treba v prvi vrsti omeniti Novo revijo, Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic, Slovensko demokratično zvezo in znano Majniško deklaracijo, ki so jo sestavili njeni privrženci (Bučar, Janša, Požarnik, Rupel, Taufer, Urbančič). Ljubljana je bila potemtakem odločilna za demokratični in osamosvojitveni projekt, in Ljubljančani - oz. v Ljubljani udomačeni Slovenci - so bili v ospredju gibanja in koalicije Demos (Bavčar, Bučar, Jambrek, Janša, Peterle, Rupel). Jože Pučnik je prišel k Novi reviji in k Demosu iz Nemčije. V drugi fazi so pobudo prevzeli drugi, v ospredje pa sta od Ljubljančanov uspela prodreti le Andrej Bajuk (v Ljubljani rojeni Argentinec) in Miro Cerar. [3]  

________________

[1] V stari Jugoslaviji so bili slovenski politiki večinoma povezani s Cerkvijo, izjemoma z gospodarskimi poklici. Praviloma so prihajali iz province. Izidor Cankar se je rodil v Vojvodini, Lambert Ehrlich je bil doma iz Žabnic, Anton Korošec iz Vidma ob Ščavnici, Albert Kramer je bil iz Trbovelj, Miha Krek iz Leskovice, Franc Kulovec iz Dolenjih Sušic, Drago Marušič iz Opatjega sela, Marko Natlačen iz Vipave, Ivan Pucelj iz Velikih Lašč, Gregorij Rožman iz Dolinčič, Dušan Sernec iz Maribora, Ernest Tomec iz Fare, Gregor Žerjav iz Loža. Iz Ljubljane je prišel župan in ban Dinko Puc.

[2] Večinoma so najvišji funkcionarji v času socializma vseeno prihajali iz province. Viktor Avbelj je bil doma v Prevojah pri Lukovici, Marijan Brecelj v Gorici, Tone Fajfar v Spodnjem Brniku, Edvard Kocbek v Vidmu ob Ščavnici, Boris Kocijančič v Bušeči vasi; Boris Kraigher je bil doma iz Maribora, Sergej Kraigher iz Postojne, Franc Leskošek iz Celja, Ivan Maček je prišel Zadobrove pri Ljubljani, Andrej Marinc iz Celja, Miha Marinko iz Trbovelj, Zoran Polič iz Lenarta, Franc Popit z Vrhnike, Mitja Ribičič iz Trsta, Janez Vipotnik iz Zagorja, Janez Zemljarič iz Bukovcev …

[3] Andrej Bajuk (ki se je sicer rodil med II. svetovno vojno v Ljubljani) je prišel za predsednika vlade iz Argentine; Alenka Bratušek je doma iz Žalca oz. iz Kranja, France Bučar je bil doma iz Bohinjske Bistrice, Janez Drnovšek je prišel iz Kisovca, Karl Erjavec iz Belgije, Zoran Janković iz Srbije, Janez Janša iz Grosuplja, Spomenka Hribar iz Srbije oz. iz Tomišlja, Matjaž Kmecl iz Trbovelj, Milan Kučan iz Križevcev, Ivan Oman iz Zminca, Borut Pahor iz Šempetra, Lojze Peterle je doma iz Čužnje vasi, Janez in Marjan Podobnik sta iz Cerkna, Jože Pučnik iz Črešnjevca, Tone Rop iz Vodic oz. iz Gameljn, Marjan Šarec in Matej Tonin sta iz Kamnika, Jožef Školč iz Breginja, Danilo Türk iz Maribora, Ciril Zlobec iz Ponikev, Milan Zver iz Destrnika, Dejan Židan iz Maribora… Če ne upoštevamo Bajuka, so bili od vidnejših politikov neodvisne Slovenije iz Ljubljane samo Igor Bavčar, Miro Cerar, Peter Jambrek in - če podleže neskromnosti v zvezi z vidnostjo - pisec teh vrstic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.170
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.370
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.401
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.342
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.320
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.288
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.741
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 651
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 615
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.915