Komentar

Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo

Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je bila kulturna in je kljub provincialnim prizadevanjem poznega socializma postajala politična prestolnica. Med ljubljanskimi pobudami je treba v prvi vrsti omeniti Novo revijo, Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic, Slovensko demokratično zvezo in znano Majniško deklaracijo. Ljubljana je bila potemtakem odločilna za demokratični in osamosvojitveni projekt, in Ljubljančani - oz. v Ljubljani udomačeni Slovenci - so bili v ospredju gibanja in koalicije Demos. Jože Pučnik je prišel k Novi reviji in k Demosu iz Nemčije. V drugi fazi so pobudo prevzeli drugi, v ospredje pa sta od Ljubljančanov uspela prodreti le Andrej Bajuk in Miro Cerar.

07.01.2019 22:47
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Marjan Šarec   Dnevnik   Janez Drnovšek   Sankt Peterburg   Vladimir Putin   provinca   Ljubljana

Foto: Joco Žnidaršič

Na spletu je bilo mogoče po 29. decembru 2018 najti naslednje sporočilo Žurnala 24: "Premier Marjan Šarec je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv spomnil, kaj mu je leta 2006 napovedal takratni predsednik države Janez Drnovšek. Šarec je na novinarsko vprašanje glede njegovega novega lika v satirični oddaji Radio Ga Ga na RTV dejal, da je to zanj kompliment, hkrati pa nenavadno, saj je nekoč sam sedel v istem radijskem studiu in kot komik imitiral vodilne slovenske politike. Nato pa je spomnil na dogodek, ko je bil v studiu na obisku nekdanji dolgoletni premier, nato pa predsednik države Drnovšek: 'In tudi če bi kdo pred osmimi leti napovedal, da bom postal predsednik vlade, bi vsi rekli, da je ta človek nor. Da prideš tako daleč, da po letu 2006, ko sem se na radiu srečal z Drnovškom in je Drnovšek na vprašanje, ali bo še enkrat kandidiral in kdo bo kandidiral, rekel on, pri tem pa je pokazal name …'"

 

Sporočilo se začne s samovšečno Šarčevo izjavo o presenetljivosti njegovega vzpona na položaj predsednika vlade. Kdor bi kaj takega napovedal pred osmimi leti, pripoveduje Šarec, torej leta 2010, bi bil označen kot nor. Nato se intervjuvanec vrne v leto 2006, ko se je srečal z Janezom Drnovškom v četrtem, predzadnjem letu njegovega predsednikovanja. V izjavi, ki je po vsej verjetnosti ni mogoče preveriti, Šarec pravi, da je Drnovšek tako rekoč napovedal njegovo kandidaturo za predsednika države leta 2007. Te izjave in ti podatki o dogajanju med letoma 2006 in 2010 pri bralcu po vsej verjetnosti povzročajo začudenje. Kaj naj bi leta 2006 pomenila Drnovškova napoved Šarčeve kandidature na predsedniških volitvah 2007, ko vemo, da so na teh volitvah kandidirali Peterle, Gaspari in Türk - ki je tudi zmagal? In kaj naj bi pomenile osem let stare nore napovedi Šarčevega vzpona na mesto predsednika vlade - ko je vendar znano, da je leta 2017 kandidiral za mesto predsednika republike?

 

Šarec je avtor še neke druge zanimive izjave, ki jo prav tako najdemo v Žurnalu24. V odgovoru na pripombo o svoji presenetljivi karieri se je primerjal z ruskim predsednikom Putinom. "Nenazadnje – ko je v Rusiji odstopil Jelcin, kdo je vedel za Putina? Imel je triodstotno prepoznavnost!" Primerjava je nenavadna iz več vidikov: ker se je za primerjanje majhnega z velikim običajno treba opravičiti (si licet parva componere magnis); ker v evropskih krogih primerjave z Jelcinom ne morejo biti deležne odobravanja; ker je Putin del svoje kariere od poletja 1999 do Novega leta 2000 doživljal skupaj z Jelcinom kot njegov predsednik vlade; ker je bil siva eminenca sanktpeterburškega županstva in ker je bil znan kot visok funkcionar tajne policije KGB. Je ta zakladnica funkcij res primerljiva s Šarčevo? Je Kamnik primerljiv s Sankt Peterburgom? Je Slovenija primerljiva z Rusijo?

 

Primerjavo je 22. avgusta 2014 nehote osvetlil tudi slovenski časopis Delo: "Šestnajstega avgusta 1999 je duma potrdila Vladimirja Putina za novega ruskega premiera. Dobre štiri mesece kasneje, na silvestrovo leta 1999, je Boris Jelcin (ne)pričakovano odstopil in v Kremelj se je vselil nov gospodar. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo v Nemčiji, če bi po padcu berlinskega zidu vodenje vlade ali države prevzel nekdanji agent zloglasnega Stasija?"

 

Kaj je mogoče po vsem povedanem reči o najnovejših izjavah naslednika osebnosti, kot so bili Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Andrej Bajuk in - kljub težavam in napakam - dostojna Borut Pahor in Janez Janša? Reči je mogoče, da imamo opraviti s samovšečnim in nepremišljenim človekom. Je Šarec morda leta 2006 verjel, da Drnovšek misli resno? To navaja k sklepu, da Šarec navsezadnje nima smisla za humor in da je obremenjen s hipoteko, ki na Slovenskem sicer ni neobičajna: gre za obremenjenost s provincialno miselnostjo.

 

V SHS oz. v Karađorđevićevi monarhiji tako rekoč noben pomembnejši slovenski politik ni bil doma iz središča Ljubljanske oblasti oz. iz prestolnice Dravske banovine, tj. iz Ljubljane.[1] V tistih časih (1918-1941), ko je bilo središče države - podobno kot v Avstriji - zunaj slovenskega etničnega prostora, podrobnosti narodne provenience nemara niso bile tako pomembne. Državna prestolnica je ostala v Srbiji tudi po drugi svetovni vojni, vendar je imela Slovenija kljub pomanjkanju demokracije več pravic kot njene predhodnice (banovina, oblasti, avstrijske dežele). Po letu 1945 je postalo pomembno, kdo vlada Sloveniji. Vladali so komunisti, ki so po vsem videzu imeli nekaj nezaupanja do province, ki je bila nekoč pošiljala na vodilne položaje svoje ljudi. Najvidnejši politiki - kot npr. Edvard Kardelj, Stane Kavčič, Boris Kidrič, Janez Stanovnik, Vida Tomšič ali Josip Vidmar - so v skladu z novim časom prihajali iz Ljubljane.[2] Nomenklatura se je sicer - v ozadju, diskretno - delila na nacionalistično in internacionalistično skupino: Kardelj je vladal iz Beograda, Kavčič pa je beograjsko kariero zavrnil in - dokler je šlo - vladal iz Ljubljane, ki je bila na poti, da postane prestolnica.

 

Slovenska država (1991-2018) izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je bila kulturna in je (kljub provincialnim prizadevanjem poznega socializma) postajala politična prestolnica. Med ljubljanskimi pobudami je treba v prvi vrsti omeniti Novo revijo, Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic, Slovensko demokratično zvezo in znano Majniško deklaracijo, ki so jo sestavili njeni privrženci (Bučar, Janša, Požarnik, Rupel, Taufer, Urbančič). Ljubljana je bila potemtakem odločilna za demokratični in osamosvojitveni projekt, in Ljubljančani - oz. v Ljubljani udomačeni Slovenci - so bili v ospredju gibanja in koalicije Demos (Bavčar, Bučar, Jambrek, Janša, Peterle, Rupel). Jože Pučnik je prišel k Novi reviji in k Demosu iz Nemčije. V drugi fazi so pobudo prevzeli drugi, v ospredje pa sta od Ljubljančanov uspela prodreti le Andrej Bajuk (v Ljubljani rojeni Argentinec) in Miro Cerar. [3]  

________________

[1] V stari Jugoslaviji so bili slovenski politiki večinoma povezani s Cerkvijo, izjemoma z gospodarskimi poklici. Praviloma so prihajali iz province. Izidor Cankar se je rodil v Vojvodini, Lambert Ehrlich je bil doma iz Žabnic, Anton Korošec iz Vidma ob Ščavnici, Albert Kramer je bil iz Trbovelj, Miha Krek iz Leskovice, Franc Kulovec iz Dolenjih Sušic, Drago Marušič iz Opatjega sela, Marko Natlačen iz Vipave, Ivan Pucelj iz Velikih Lašč, Gregorij Rožman iz Dolinčič, Dušan Sernec iz Maribora, Ernest Tomec iz Fare, Gregor Žerjav iz Loža. Iz Ljubljane je prišel župan in ban Dinko Puc.

[2] Večinoma so najvišji funkcionarji v času socializma vseeno prihajali iz province. Viktor Avbelj je bil doma v Prevojah pri Lukovici, Marijan Brecelj v Gorici, Tone Fajfar v Spodnjem Brniku, Edvard Kocbek v Vidmu ob Ščavnici, Boris Kocijančič v Bušeči vasi; Boris Kraigher je bil doma iz Maribora, Sergej Kraigher iz Postojne, Franc Leskošek iz Celja, Ivan Maček je prišel Zadobrove pri Ljubljani, Andrej Marinc iz Celja, Miha Marinko iz Trbovelj, Zoran Polič iz Lenarta, Franc Popit z Vrhnike, Mitja Ribičič iz Trsta, Janez Vipotnik iz Zagorja, Janez Zemljarič iz Bukovcev …

[3] Andrej Bajuk (ki se je sicer rodil med II. svetovno vojno v Ljubljani) je prišel za predsednika vlade iz Argentine; Alenka Bratušek je doma iz Žalca oz. iz Kranja, France Bučar je bil doma iz Bohinjske Bistrice, Janez Drnovšek je prišel iz Kisovca, Karl Erjavec iz Belgije, Zoran Janković iz Srbije, Janez Janša iz Grosuplja, Spomenka Hribar iz Srbije oz. iz Tomišlja, Matjaž Kmecl iz Trbovelj, Milan Kučan iz Križevcev, Ivan Oman iz Zminca, Borut Pahor iz Šempetra, Lojze Peterle je doma iz Čužnje vasi, Janez in Marjan Podobnik sta iz Cerkna, Jože Pučnik iz Črešnjevca, Tone Rop iz Vodic oz. iz Gameljn, Marjan Šarec in Matej Tonin sta iz Kamnika, Jožef Školč iz Breginja, Danilo Türk iz Maribora, Ciril Zlobec iz Ponikev, Milan Zver iz Destrnika, Dejan Židan iz Maribora… Če ne upoštevamo Bajuka, so bili od vidnejših politikov neodvisne Slovenije iz Ljubljane samo Igor Bavčar, Miro Cerar, Peter Jambrek in - če podleže neskromnosti v zvezi z vidnostjo - pisec teh vrstic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
1
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,541
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,316
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,899
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,754
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,518
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,198
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,711
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,305
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,580
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 928