Razkrivamo

Sedem let kasneje: Moji spomini na Danila Slivnika (1950-2012)

6. januarja 2012 se je v Ljubljani, na Janševi ulici - kakšna ironija - ustrelil Danilo Slivnik. Nelagodje medijskega establishmenta ob njegovi smrti je bilo očitno. Ne samo zato, ker je bil Danilo v več pogledih nekaj posebnega, samosvojega in izstopajočega, pač pa tudi zaradi tega, ker je storil samomor. Ta pa je na Slovenskem še vedno tabu. In zato se mi zdi prav, da se ga na sedmo obletnico smrti na portalu+ spomnimo in mu posvetimo vsaj nekaj pozornosti.

04.01.2019 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Danilo Slivnik   in memoriam   samomor   Delo   MAG   mediji   Slovenija   Vesna Marinčič   Igor Guzelj   Janez Markeš   Silvester Šurla

Foto: Primož Lavre / Reporter

Danilo je svoje potovanje vseeno končal. Sporočil nam je, da je vsakdo sam odgovoren zase in za svoja dejanja. Teorije zarote, ki so se pojavljale po njegovi smrti, so zato povsem brezpredmetne.

"Danes okoli 14.40 ure je bila PU Ljubljana obveščena, da je bil v stanovanjski hiši v Ljubljani najden mrtev moški. Po do sedanjih ugotovitvah smrt ni posledica kaznivega dejanja. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil ter preverjanjem okoliščin in bodo o ugotovitvah obvestili pristojno tožilstvo," se je 6. januarja popoldne glasilo skopo, suhoparno sporočilo za javnost Policijske uprave Ljubljana. Da je Danilo Slivnik mrtev, da je napravil samomor, mi je takrat sporočil Marko Crnkovič. Natanko se spominjam resnosti, skoraj osuplosti v Markovem glasu. Bil je petek, pozno popoldne, zunaj se je že skoraj povsem stemnilo in v kuhinji hiše mojih staršev, kjer sem bil, je vladala tišina, ki jo je enakomerno prekinjalo diskretno tiktakanje stenske ure. Molčal sem in gledal skozi okno. Na ulici so se prižigale svetilke, tako kot se prižigajo vsak drug dan. Vendar takrat ni bil dan kot vsak drug; tistega petka, 6. januarja, so se pred menoj, podobno kot danes, ko je prav tako petek, skoraj natanko sedem let kasneje, izrisovali spomini na Danila in neizbrisljiv pečat, ki ga je pustil na meni.

 

V gimnaziji sem si izrezoval njegove kolumne na tretji strani sobotnega Dela. Četudi mi ni bilo vse povsem jasno in razumljivo, sem bil prepričan, da razumem, o čem piše tedanji namestnik glavnega in odgovornega urednika samostojnega časnika za samostojno Slovenijo. Tudi pozneje, med študijem v čitalnici NUK-a, sem vsak teden obvezno prebral njegovo kolumno v Magu. Tisto je bil, če danes gledam nazaj, pravzaprav nekakšen ritual. Nekako v tistem obdobju sem ga zvečer večkrat videval v baru Marilyn pri Kinoteki, kjer se je skrivaj dobival z ljubico. Dvajsetletnemu mulcu se je vedno v črno oblečeni Danilo Slivnik zdel neznanski frajer.

 

Končno sem ga, uradno, kot se reče, spoznal julija 1997 v Vili Augusta, kjer je takrat domovala redakcija Maga in kamor sem poslal prošnjo za študentsko delo (mimogrede, danes je v tej stavbi veleposlaništvo Črne Gore). No, pa poskusimo, je rekel. Kar je bilo mišljeno kot kratka poletna praksa, se je raztegnilo na skoraj štiri leta. Nisem takoj dobil svojega računalnika in pisalne mize, sem se pa lahko svobodno selil po hiši in gostoval pri starih novinarskih mačkih. To so bili časi, ko so žurnalizem ob Danilu Slivniku ustvarjali danes pokojna Vesna Marinčič (ki mi je razložila osnove dostojanstva in etike v novinarstvu), Igor Guzelj, Vinko Vasle, Janez Markeš, Silvester Šurla, Jože Biščak, Boštjan Celec, Matjaž ErznožnikSebastijan Kopušar, Špela Predan, Ivan Puc, Marko Medvešek, Stane Kos, pa fotografi Miško KranjecPrimož Predalič, Robert Balen in še nekateri drugi, denimo Alenka Cevc, Miša Arko in Lili Omahen. Vesne že dolgo ni več med nami, nekateri pa s(m)o še vedno tako ali drugače povezani z mediji. Trije iz te družbe so se v nekem trenutku svojega življenja odločili tako, kot so se, in nas pustili presenečene z odprtimi usti. A naj vrže kamen, kdor je brez greha ...

 

Z magičnega tednika sem odšel z Jurčičevo nagrado in mešanimi občutki. Odnosi v nekoč odlični ekipi so se začeli krhati in po letu 2000 nikoli več niso bili takšni kot v tisti vili poletnega imena. Bilo je konec nekega obdobja, ki je bilo enkratno, neponovljivo in se ga bomo lahko vedno spominjali z nekim posebnim občutkom ponosa.

 

 

 

 

***

 

Danilo Slivnik ima največ zaslug za mojo novinarsko kariero. Dal mi je priložnost. Ko sem mnogo let kasneje razmišljal, kdo vse mi je v življenju dal priložnost, sem bil presenečen, da tako malo ljudi. In bil hkrati toliko bolj vesel, da Danilo ni bil takšen kot drugi. Nikoli ne bom pozabil tega, Danilo. Hvala. 

 

Čez leta, ko sem bil tudi sam že urednik, sem poskušal biti podobno odprt do mladih, nadobudnih žurnalistov, jim pomagati. Druge medijske hiše so živele v svojih slonokoščenih stolpih. Danilo je bil daleč pred vsemi drugimi uredniškimi kolegi, vendar je imel obenem tudi tisto drugo stran. Ni se mu zdelo prav nič nemoralno, če je obiskal katerega izmed direktorjev velikih (državnih) podjetij, mu pokazal že napisan, a še ne objavljen članek, in se pogodil za oglas. Ni bil edini urednik, ki je to počel. Nekateri to počnejo še danes. Nekateri niso prodali samo strani v svojem mediju ali oglasa, pač pa ves medij. Nekateri so v tem času postali večina. Kdaj natančno se je to zgodilo, ne vem. Vendar se je zgodilo in žurnalizem je v Sloveniji padel tako nizko, da bi se, če bi premogli vsaj delček Slivnikovega občutka za čast, lahko v glavo ustrelil ducat urednikov in medijskih lastnikov. Takšen je ta svet, veste. Nobene romantike ni v njem. Služenje političnim botrom ene ali druge strani - saj je vseeno, kateri - je le stranski učinek iste anamneze.

 

Spominjam se njegovih občasnih koleričnih izbruhov na Magovih uredniških kolegijih, ko smo si želeli samo to, da bi bilo čim prej konec. Ko je izgubil živce, je bil Danilo povsem drug človek. Včasih je malo manjkalo, da bi koga dobesedno "na gobec". Nekaj časa sta si bila navzkriž z novinarjem, ki se je kasneje, posebej pa v zadnjih dveh letih, tako spridil, da si danes želim, da bi ga Danilo že takrat na gobec!

 

Razočaran je bil zaradi poloma dnevnika Jutranjik, čeprav je to spretno skrival. Prizadela sta ga izguba Maga in neuspeh v upravi Dela. Verjetno je to intimno občutil kot osebni poraz. Tudi razhod z dolgoletnim sodelavcem Janezom Markešem je pustil svojo sled.

 

Danilo je bil v resnici zelo občutljiva, labilna osebnost. Svoj notranji svet je znal tako dobro skrivati, da nihče ni zares vedel, kaj se dogaja v njem. Ali je sploh imel pravega prijatelja, koga je zares ljubil, kaj ga je osrečevalo? Zakaj je postajal iz leta v leto bolj zagrenjen?

 

Morda je bil res denar tisti, ki ga je pokopal. Slivnik ga je ljubil, to vemo vsi, ki smo ga poznali. Ljubil je tudi širino sveta, potovanja in daljne, eksotične kraje. Nekoč mi je rekel, da ni dosti manjkalo, pa bi po končani poklicni industrijski šoli za vedno ostal v železarni na Ravnah na Koroškem. Ampak ne bi zdržal, zato je šel v svet, na študij novinarstva v Ljubljano.

 

Iz poklica, ki ga je včasih opravljal preveč brezkompromisno, a hkrati hudičevo dobro, je pred desetletjem nenadoma izstopil in se skorajda umaknil iz medijev. Čedalje globlje je zahajal na teren, ki ga ni dobro poznal. Ko se je konec leta 2011 razvedelo, da utegne biti precej bolj povezan z afero svojih sorodnikov (zadeva Karner), sva se po dolgem času nekako nenavadno znova srečala. Nekdanji Slivnikov vajenec je videl le še osivelega starca blizu obupa, ki poskuša pojasniti nekaj, kar je bilo zanj bržčas usodnejše, kot se je zdelo. Kot da bi padel v lasten tolmun tesnobe, brezizhodnosti, kjer ni druge rešitve kot strel v glavo.

 

Potnikovo sporočilo ostaja nedokončano, sem mu zapisal januarja 2012 v In memoriam v Financah. Danes, sedem let kasneje se mi zdi, da je Danilo svoje potovanje vseeno končal in da nam je sporočil, da je vsakdo sam odgovoren zase in za svoja dejanja. Teorije zarote, ki so se pojavljale po njegovi smrti, so zato povsem brezpredmetne. Kdor je Danila poznal, je moral dopuščati tudi tragičen grand finale. V zvezi s tem mi na misel prihaja resnična anekdota, ki dokazuje njegov značaj in odločenost: Slivniku je časnik Dnevnik nekoč očital, da je projekt Jutranjik financiran tudi s provizijo od indonezijskega premoga. Obtožba je Danila tako razkačila, da je naročil dve toni premoga, ki naj bi jih tovornjak stresel pred vhodom uredništva Dnevnika. Za operativca, ki naj šoferja tovornjaka vodi in usmerja do Kopitarjeve, je po ne vem kakšnem ključu izbral ravno mene. Misija ni uspela, ker si šofer ni upal "skipati" premoga na pločnik sredi Ljubljane, jaz pa očitno nisem bil dovolj odločen, da bi ga prepričal v nasprotno. Danilo je ob propadli misiji zmajeval z glavo, potem pa se zasmejal, ker da smo takšni pocarji, da niti premoga ne znamo stresti. V naslednjem poskusu, ki ga je očitno sam nadzoroval, je operacija uspela in pred uredništvo Dnevnika sta se usuli dve toni črnega premoga.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.931
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.729
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.277
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.405
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 901
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 877
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 619
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 478
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961