Razkrivamo

Sedem let kasneje: Moji spomini na Danila Slivnika (1950-2012)

6. januarja 2012 se je v Ljubljani, na Janševi ulici - kakšna ironija - ustrelil Danilo Slivnik. Nelagodje medijskega establishmenta ob njegovi smrti je bilo očitno. Ne samo zato, ker je bil Danilo v več pogledih nekaj posebnega, samosvojega in izstopajočega, pač pa tudi zaradi tega, ker je storil samomor. Ta pa je na Slovenskem še vedno tabu. In zato se mi zdi prav, da se ga na sedmo obletnico smrti na portalu+ spomnimo in mu posvetimo vsaj nekaj pozornosti.

04.01.2019 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Danilo Slivnik   in memoriam   samomor   Delo   MAG   mediji   Slovenija   Vesna Marinčič   Igor Guzelj   Janez Markeš   Silvester Šurla

Foto: Primož Lavre / Reporter

Danilo je svoje potovanje vseeno končal. Sporočil nam je, da je vsakdo sam odgovoren zase in za svoja dejanja. Teorije zarote, ki so se pojavljale po njegovi smrti, so zato povsem brezpredmetne.

"Danes okoli 14.40 ure je bila PU Ljubljana obveščena, da je bil v stanovanjski hiši v Ljubljani najden mrtev moški. Po do sedanjih ugotovitvah smrt ni posledica kaznivega dejanja. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil ter preverjanjem okoliščin in bodo o ugotovitvah obvestili pristojno tožilstvo," se je 6. januarja popoldne glasilo skopo, suhoparno sporočilo za javnost Policijske uprave Ljubljana. Da je Danilo Slivnik mrtev, da je napravil samomor, mi je takrat sporočil Marko Crnkovič. Natanko se spominjam resnosti, skoraj osuplosti v Markovem glasu. Bil je petek, pozno popoldne, zunaj se je že skoraj povsem stemnilo in v kuhinji hiše mojih staršev, kjer sem bil, je vladala tišina, ki jo je enakomerno prekinjalo diskretno tiktakanje stenske ure. Molčal sem in gledal skozi okno. Na ulici so se prižigale svetilke, tako kot se prižigajo vsak drug dan. Vendar takrat ni bil dan kot vsak drug; tistega petka, 6. januarja, so se pred menoj, podobno kot danes, ko je prav tako petek, skoraj natanko sedem let kasneje, izrisovali spomini na Danila in neizbrisljiv pečat, ki ga je pustil na meni.

 

V gimnaziji sem si izrezoval njegove kolumne na tretji strani sobotnega Dela. Četudi mi ni bilo vse povsem jasno in razumljivo, sem bil prepričan, da razumem, o čem piše tedanji namestnik glavnega in odgovornega urednika samostojnega časnika za samostojno Slovenijo. Tudi pozneje, med študijem v čitalnici NUK-a, sem vsak teden obvezno prebral njegovo kolumno v Magu. Tisto je bil, če danes gledam nazaj, pravzaprav nekakšen ritual. Nekako v tistem obdobju sem ga zvečer večkrat videval v baru Marilyn pri Kinoteki, kjer se je skrivaj dobival z ljubico. Dvajsetletnemu mulcu se je vedno v črno oblečeni Danilo Slivnik zdel neznanski frajer.

 

Končno sem ga, uradno, kot se reče, spoznal julija 1997 v Vili Augusta, kjer je takrat domovala redakcija Maga in kamor sem poslal prošnjo za študentsko delo (mimogrede, danes je v tej stavbi veleposlaništvo Črne Gore). No, pa poskusimo, je rekel. Kar je bilo mišljeno kot kratka poletna praksa, se je raztegnilo na skoraj štiri leta. Nisem takoj dobil svojega računalnika in pisalne mize, sem se pa lahko svobodno selil po hiši in gostoval pri starih novinarskih mačkih. To so bili časi, ko so žurnalizem ob Danilu Slivniku ustvarjali danes pokojna Vesna Marinčič (ki mi je razložila osnove dostojanstva in etike v novinarstvu), Igor Guzelj, Vinko Vasle, Janez Markeš, Silvester Šurla, Jože Biščak, Boštjan Celec, Matjaž ErznožnikSebastijan Kopušar, Špela Predan, Ivan Puc, Marko Medvešek, Stane Kos, pa fotografi Miško KranjecPrimož Predalič, Robert Balen in še nekateri drugi, denimo Alenka Cevc, Miša Arko in Lili Omahen. Vesne že dolgo ni več med nami, nekateri pa s(m)o še vedno tako ali drugače povezani z mediji. Trije iz te družbe so se v nekem trenutku svojega življenja odločili tako, kot so se, in nas pustili presenečene z odprtimi usti. A naj vrže kamen, kdor je brez greha ...

 

Z magičnega tednika sem odšel z Jurčičevo nagrado in mešanimi občutki. Odnosi v nekoč odlični ekipi so se začeli krhati in po letu 2000 nikoli več niso bili takšni kot v tisti vili poletnega imena. Bilo je konec nekega obdobja, ki je bilo enkratno, neponovljivo in se ga bomo lahko vedno spominjali z nekim posebnim občutkom ponosa.

 

 

 

 

***

 

Danilo Slivnik ima največ zaslug za mojo novinarsko kariero. Dal mi je priložnost. Ko sem mnogo let kasneje razmišljal, kdo vse mi je v življenju dal priložnost, sem bil presenečen, da tako malo ljudi. In bil hkrati toliko bolj vesel, da Danilo ni bil takšen kot drugi. Nikoli ne bom pozabil tega, Danilo. Hvala. 

 

Čez leta, ko sem bil tudi sam že urednik, sem poskušal biti podobno odprt do mladih, nadobudnih žurnalistov, jim pomagati. Druge medijske hiše so živele v svojih slonokoščenih stolpih. Danilo je bil daleč pred vsemi drugimi uredniškimi kolegi, vendar je imel obenem tudi tisto drugo stran. Ni se mu zdelo prav nič nemoralno, če je obiskal katerega izmed direktorjev velikih (državnih) podjetij, mu pokazal že napisan, a še ne objavljen članek, in se pogodil za oglas. Ni bil edini urednik, ki je to počel. Nekateri to počnejo še danes. Nekateri niso prodali samo strani v svojem mediju ali oglasa, pač pa ves medij. Nekateri so v tem času postali večina. Kdaj natančno se je to zgodilo, ne vem. Vendar se je zgodilo in žurnalizem je v Sloveniji padel tako nizko, da bi se, če bi premogli vsaj delček Slivnikovega občutka za čast, lahko v glavo ustrelil ducat urednikov in medijskih lastnikov. Takšen je ta svet, veste. Nobene romantike ni v njem. Služenje političnim botrom ene ali druge strani - saj je vseeno, kateri - je le stranski učinek iste anamneze.

 

Spominjam se njegovih občasnih koleričnih izbruhov na Magovih uredniških kolegijih, ko smo si želeli samo to, da bi bilo čim prej konec. Ko je izgubil živce, je bil Danilo povsem drug človek. Včasih je malo manjkalo, da bi koga dobesedno "na gobec". Nekaj časa sta si bila navzkriž z novinarjem, ki se je kasneje, posebej pa v zadnjih dveh letih, tako spridil, da si danes želim, da bi ga Danilo že takrat na gobec!

 

Razočaran je bil zaradi poloma dnevnika Jutranjik, čeprav je to spretno skrival. Prizadela sta ga izguba Maga in neuspeh v upravi Dela. Verjetno je to intimno občutil kot osebni poraz. Tudi razhod z dolgoletnim sodelavcem Janezom Markešem je pustil svojo sled.

 

Danilo je bil v resnici zelo občutljiva, labilna osebnost. Svoj notranji svet je znal tako dobro skrivati, da nihče ni zares vedel, kaj se dogaja v njem. Ali je sploh imel pravega prijatelja, koga je zares ljubil, kaj ga je osrečevalo? Zakaj je postajal iz leta v leto bolj zagrenjen?

 

Morda je bil res denar tisti, ki ga je pokopal. Slivnik ga je ljubil, to vemo vsi, ki smo ga poznali. Ljubil je tudi širino sveta, potovanja in daljne, eksotične kraje. Nekoč mi je rekel, da ni dosti manjkalo, pa bi po končani poklicni industrijski šoli za vedno ostal v železarni na Ravnah na Koroškem. Ampak ne bi zdržal, zato je šel v svet, na študij novinarstva v Ljubljano.

 

Iz poklica, ki ga je včasih opravljal preveč brezkompromisno, a hkrati hudičevo dobro, je pred desetletjem nenadoma izstopil in se skorajda umaknil iz medijev. Čedalje globlje je zahajal na teren, ki ga ni dobro poznal. Ko se je konec leta 2011 razvedelo, da utegne biti precej bolj povezan z afero svojih sorodnikov (zadeva Karner), sva se po dolgem času nekako nenavadno znova srečala. Nekdanji Slivnikov vajenec je videl le še osivelega starca blizu obupa, ki poskuša pojasniti nekaj, kar je bilo zanj bržčas usodnejše, kot se je zdelo. Kot da bi padel v lasten tolmun tesnobe, brezizhodnosti, kjer ni druge rešitve kot strel v glavo.

 

Potnikovo sporočilo ostaja nedokončano, sem mu zapisal januarja 2012 v In memoriam v Financah. Danes, sedem let kasneje se mi zdi, da je Danilo svoje potovanje vseeno končal in da nam je sporočil, da je vsakdo sam odgovoren zase in za svoja dejanja. Teorije zarote, ki so se pojavljale po njegovi smrti, so zato povsem brezpredmetne. Kdor je Danila poznal, je moral dopuščati tudi tragičen grand finale. V zvezi s tem mi na misel prihaja resnična anekdota, ki dokazuje njegov značaj in odločenost: Slivniku je časnik Dnevnik nekoč očital, da je projekt Jutranjik financiran tudi s provizijo od indonezijskega premoga. Obtožba je Danila tako razkačila, da je naročil dve toni premoga, ki naj bi jih tovornjak stresel pred vhodom uredništva Dnevnika. Za operativca, ki naj šoferja tovornjaka vodi in usmerja do Kopitarjeve, je po ne vem kakšnem ključu izbral ravno mene. Misija ni uspela, ker si šofer ni upal "skipati" premoga na pločnik sredi Ljubljane, jaz pa očitno nisem bil dovolj odločen, da bi ga prepričal v nasprotno. Danilo je ob propadli misiji zmajeval z glavo, potem pa se zasmejal, ker da smo takšni pocarji, da niti premoga ne znamo stresti. V naslednjem poskusu, ki ga je očitno sam nadzoroval, je operacija uspela in pred uredništvo Dnevnika sta se usuli dve toni črnega premoga.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
2
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.287
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.596
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 980
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 935
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156