Razkrivamo

Sedem let kasneje: Moji spomini na Danila Slivnika (1950-2012)

6. januarja 2012 se je v Ljubljani, na Janševi ulici - kakšna ironija - ustrelil Danilo Slivnik. Nelagodje medijskega establishmenta ob njegovi smrti je bilo očitno. Ne samo zato, ker je bil Danilo v več pogledih nekaj posebnega, samosvojega in izstopajočega, pač pa tudi zaradi tega, ker je storil samomor. Ta pa je na Slovenskem še vedno tabu. In zato se mi zdi prav, da se ga na sedmo obletnico smrti na portalu+ spomnimo in mu posvetimo vsaj nekaj pozornosti.

04.01.2019 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Danilo Slivnik   in memoriam   samomor   Delo   MAG   mediji   Slovenija   Vesna Marinčič   Igor Guzelj   Janez Markeš   Silvester Šurla

Foto: Primož Lavre / Reporter

Danilo je svoje potovanje vseeno končal. Sporočil nam je, da je vsakdo sam odgovoren zase in za svoja dejanja. Teorije zarote, ki so se pojavljale po njegovi smrti, so zato povsem brezpredmetne.

"Danes okoli 14.40 ure je bila PU Ljubljana obveščena, da je bil v stanovanjski hiši v Ljubljani najden mrtev moški. Po do sedanjih ugotovitvah smrt ni posledica kaznivega dejanja. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil ter preverjanjem okoliščin in bodo o ugotovitvah obvestili pristojno tožilstvo," se je 6. januarja popoldne glasilo skopo, suhoparno sporočilo za javnost Policijske uprave Ljubljana. Da je Danilo Slivnik mrtev, da je napravil samomor, mi je takrat sporočil Marko Crnkovič. Natanko se spominjam resnosti, skoraj osuplosti v Markovem glasu. Bil je petek, pozno popoldne, zunaj se je že skoraj povsem stemnilo in v kuhinji hiše mojih staršev, kjer sem bil, je vladala tišina, ki jo je enakomerno prekinjalo diskretno tiktakanje stenske ure. Molčal sem in gledal skozi okno. Na ulici so se prižigale svetilke, tako kot se prižigajo vsak drug dan. Vendar takrat ni bil dan kot vsak drug; tistega petka, 6. januarja, so se pred menoj, podobno kot danes, ko je prav tako petek, skoraj natanko sedem let kasneje, izrisovali spomini na Danila in neizbrisljiv pečat, ki ga je pustil na meni.

 

V gimnaziji sem si izrezoval njegove kolumne na tretji strani sobotnega Dela. Četudi mi ni bilo vse povsem jasno in razumljivo, sem bil prepričan, da razumem, o čem piše tedanji namestnik glavnega in odgovornega urednika samostojnega časnika za samostojno Slovenijo. Tudi pozneje, med študijem v čitalnici NUK-a, sem vsak teden obvezno prebral njegovo kolumno v Magu. Tisto je bil, če danes gledam nazaj, pravzaprav nekakšen ritual. Nekako v tistem obdobju sem ga zvečer večkrat videval v baru Marilyn pri Kinoteki, kjer se je skrivaj dobival z ljubico. Dvajsetletnemu mulcu se je vedno v črno oblečeni Danilo Slivnik zdel neznanski frajer.

 

Končno sem ga, uradno, kot se reče, spoznal julija 1997 v Vili Augusta, kjer je takrat domovala redakcija Maga in kamor sem poslal prošnjo za študentsko delo (mimogrede, danes je v tej stavbi veleposlaništvo Črne Gore). No, pa poskusimo, je rekel. Kar je bilo mišljeno kot kratka poletna praksa, se je raztegnilo na skoraj štiri leta. Nisem takoj dobil svojega računalnika in pisalne mize, sem se pa lahko svobodno selil po hiši in gostoval pri starih novinarskih mačkih. To so bili časi, ko so žurnalizem ob Danilu Slivniku ustvarjali danes pokojna Vesna Marinčič (ki mi je razložila osnove dostojanstva in etike v novinarstvu), Igor Guzelj, Vinko Vasle, Janez Markeš, Silvester Šurla, Jože Biščak, Boštjan Celec, Matjaž ErznožnikSebastijan Kopušar, Špela Predan, Ivan Puc, Marko Medvešek, Stane Kos, pa fotografi Miško KranjecPrimož Predalič, Robert Balen in še nekateri drugi, denimo Alenka Cevc, Miša Arko in Lili Omahen. Vesne že dolgo ni več med nami, nekateri pa s(m)o še vedno tako ali drugače povezani z mediji. Trije iz te družbe so se v nekem trenutku svojega življenja odločili tako, kot so se, in nas pustili presenečene z odprtimi usti. A naj vrže kamen, kdor je brez greha ...

 

Z magičnega tednika sem odšel z Jurčičevo nagrado in mešanimi občutki. Odnosi v nekoč odlični ekipi so se začeli krhati in po letu 2000 nikoli več niso bili takšni kot v tisti vili poletnega imena. Bilo je konec nekega obdobja, ki je bilo enkratno, neponovljivo in se ga bomo lahko vedno spominjali z nekim posebnim občutkom ponosa.

 

 

 

 

***

 

Danilo Slivnik ima največ zaslug za mojo novinarsko kariero. Dal mi je priložnost. Ko sem mnogo let kasneje razmišljal, kdo vse mi je v življenju dal priložnost, sem bil presenečen, da tako malo ljudi. In bil hkrati toliko bolj vesel, da Danilo ni bil takšen kot drugi. Nikoli ne bom pozabil tega, Danilo. Hvala. 

 

Čez leta, ko sem bil tudi sam že urednik, sem poskušal biti podobno odprt do mladih, nadobudnih žurnalistov, jim pomagati. Druge medijske hiše so živele v svojih slonokoščenih stolpih. Danilo je bil daleč pred vsemi drugimi uredniškimi kolegi, vendar je imel obenem tudi tisto drugo stran. Ni se mu zdelo prav nič nemoralno, če je obiskal katerega izmed direktorjev velikih (državnih) podjetij, mu pokazal že napisan, a še ne objavljen članek, in se pogodil za oglas. Ni bil edini urednik, ki je to počel. Nekateri to počnejo še danes. Nekateri niso prodali samo strani v svojem mediju ali oglasa, pač pa ves medij. Nekateri so v tem času postali večina. Kdaj natančno se je to zgodilo, ne vem. Vendar se je zgodilo in žurnalizem je v Sloveniji padel tako nizko, da bi se, če bi premogli vsaj delček Slivnikovega občutka za čast, lahko v glavo ustrelil ducat urednikov in medijskih lastnikov. Takšen je ta svet, veste. Nobene romantike ni v njem. Služenje političnim botrom ene ali druge strani - saj je vseeno, kateri - je le stranski učinek iste anamneze.

 

Spominjam se njegovih občasnih koleričnih izbruhov na Magovih uredniških kolegijih, ko smo si želeli samo to, da bi bilo čim prej konec. Ko je izgubil živce, je bil Danilo povsem drug človek. Včasih je malo manjkalo, da bi koga dobesedno "na gobec". Nekaj časa sta si bila navzkriž z novinarjem, ki se je kasneje, posebej pa v zadnjih dveh letih, tako spridil, da si danes želim, da bi ga Danilo že takrat na gobec!

 

Razočaran je bil zaradi poloma dnevnika Jutranjik, čeprav je to spretno skrival. Prizadela sta ga izguba Maga in neuspeh v upravi Dela. Verjetno je to intimno občutil kot osebni poraz. Tudi razhod z dolgoletnim sodelavcem Janezom Markešem je pustil svojo sled.

 

Danilo je bil v resnici zelo občutljiva, labilna osebnost. Svoj notranji svet je znal tako dobro skrivati, da nihče ni zares vedel, kaj se dogaja v njem. Ali je sploh imel pravega prijatelja, koga je zares ljubil, kaj ga je osrečevalo? Zakaj je postajal iz leta v leto bolj zagrenjen?

 

Morda je bil res denar tisti, ki ga je pokopal. Slivnik ga je ljubil, to vemo vsi, ki smo ga poznali. Ljubil je tudi širino sveta, potovanja in daljne, eksotične kraje. Nekoč mi je rekel, da ni dosti manjkalo, pa bi po končani poklicni industrijski šoli za vedno ostal v železarni na Ravnah na Koroškem. Ampak ne bi zdržal, zato je šel v svet, na študij novinarstva v Ljubljano.

 

Iz poklica, ki ga je včasih opravljal preveč brezkompromisno, a hkrati hudičevo dobro, je pred desetletjem nenadoma izstopil in se skorajda umaknil iz medijev. Čedalje globlje je zahajal na teren, ki ga ni dobro poznal. Ko se je konec leta 2011 razvedelo, da utegne biti precej bolj povezan z afero svojih sorodnikov (zadeva Karner), sva se po dolgem času nekako nenavadno znova srečala. Nekdanji Slivnikov vajenec je videl le še osivelega starca blizu obupa, ki poskuša pojasniti nekaj, kar je bilo zanj bržčas usodnejše, kot se je zdelo. Kot da bi padel v lasten tolmun tesnobe, brezizhodnosti, kjer ni druge rešitve kot strel v glavo.

 

Potnikovo sporočilo ostaja nedokončano, sem mu zapisal januarja 2012 v In memoriam v Financah. Danes, sedem let kasneje se mi zdi, da je Danilo svoje potovanje vseeno končal in da nam je sporočil, da je vsakdo sam odgovoren zase in za svoja dejanja. Teorije zarote, ki so se pojavljale po njegovi smrti, so zato povsem brezpredmetne. Kdor je Danila poznal, je moral dopuščati tudi tragičen grand finale. V zvezi s tem mi na misel prihaja resnična anekdota, ki dokazuje njegov značaj in odločenost: Slivniku je časnik Dnevnik nekoč očital, da je projekt Jutranjik financiran tudi s provizijo od indonezijskega premoga. Obtožba je Danila tako razkačila, da je naročil dve toni premoga, ki naj bi jih tovornjak stresel pred vhodom uredništva Dnevnika. Za operativca, ki naj šoferja tovornjaka vodi in usmerja do Kopitarjeve, je po ne vem kakšnem ključu izbral ravno mene. Misija ni uspela, ker si šofer ni upal "skipati" premoga na pločnik sredi Ljubljane, jaz pa očitno nisem bil dovolj odločen, da bi ga prepričal v nasprotno. Danilo je ob propadli misiji zmajeval z glavo, potem pa se zasmejal, ker da smo takšni pocarji, da niti premoga ne znamo stresti. V naslednjem poskusu, ki ga je očitno sam nadzoroval, je operacija uspela in pred uredništvo Dnevnika sta se usuli dve toni črnega premoga.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.707
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.539
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.172
04/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.913
05/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.135
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.551
07/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.623
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.655
09/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.567
10/
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.447