Komentar

Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje

Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz inventarja nacionalnega kulturnega nabora: socialnega, politično akcijskega, preprostega, mobilizacijskega, predvsem pa realistično pripovednega. Avantgardistična naloga je dekonstrukcija celote, smisla, predvsem pa logosa.

05.01.2019 23:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   avantgarda   umetnost   kultura   Kurt Schwitters   Merz

Moje delovanje v umetnosti ni bilo nikoli v skladu z metodološkim dvomom, ves čas sem bil in sem še religiozno prepričan o smiselnosti svojega umetniškega delovanja. Nikoli se nisem prelomil sam v sebi in podvomil v to, kar oblikujem, tukaj mislim predvsem na umetniške dejanja, vse drugo je pri meni lahko v vsakem trenutku predrugačeno. Na to tako ali tako nimam nobenega vpliva. Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem iz osrednje družbene osi na obrobje, čeravno na obrobju razvijam svoje strategije in taktike, ki so značilne za avnatgardno umetnost.

 

Motiv in tema mojega današnjega komentarja je "avantgardistična umetnost" nasploh, v vseh zvrsteh umetnosti, tudi v tistih, ki jih še ne poznamo. Z vso silo in zavestjo zagovarjam umetniško procesualnost, ki si sama po sebi oblikuje svoj čas in prostor. Ravno procesualnost vzpostavi umetnost, ki ni v "času", ampak "gre skozi čas", kot taka postane univerzalna umetnost. To je to, v kar verujem, to je tisto, kar me dela religioznega!

 

"Umetniški avantgardizem" ni imel na regionalni ravni nikoli domovinske pravice, ideološki pa je imel vedno močno podporo. Saj poznate tisto: kultura je naša vrednota, umetnost pa bolj redko! Ravno nasprotno pa si je evropski "umetniški avantgardizem" v XX. stoletju izboril svojo "umetniško pravico", zagotovil si je eksperimentalno polje delovanja, predvsem pa "kulturno pozornost", čeprav je vsako eksperimentiranje v osnovi destruktivno. Evropskost se mora na regionalni ravni na primeru "avantgardne umetnosti" vedno ukloniti zato, ker je lokalna skupnost močno prepojena s tradicionalizmom, s kulturo "naravne" dvospolne družine. Predvsem zato, ker nacionalno noče prenaglo vzpostaviti v nepreverjene, a učinkovite bivanjske situacije. Res pa je to, da želi "avantgardistična umetnost" vedno znova vzpostaviti nov svetovni red, na novo prestrukturirati tako prirodo kot pisavo, predvsem pa želi popolno spremembo prevladujočega modela človeškega delovanja. "Avantgardistična umetnost" je tista, ki vzpostavlja nove in nove modele sveta!

 

"Umetniška avantgarda" je osrednja os skupnosti, ne pa kultura! To je ta osrednji dinamizem razvojnosti, ne glede na to, ali si ga skupnost želi ali ne. Nenehno je v njej prisotna kozmična razsežnost za razliko od lokalne partikularne zavesti: tudi zato je na lokalni ravni nujna kozmifikacija umetnosti in kulturalizacija vesolja.

 

Avantgardizem živi v lepih mejah nerazumljivosti nasproti "zdravi ljudski razumljivosti". Res pa je, da je tradicija zanesljiva, a ko bi bila v regionalni skupnosti kulturna tradicija vsaj violinski koncert, pa je vse kaj drugega. Lokalni nabor kulture se napaja iz zdavnaj oblikovane tradicije, skoraj nikoli iz eksperimentalnega modusa. Vedno znova si mora vsaka generacija na novo osmisliti svoj eksperimentalni volumen, vedno znova mora sama sebe izumiti brez zgodovinske podpore. Ali si je res tako težko priznati, da ima avantgarda na koncu koncev najmočnejši globinski učinek na kulturno vzorčenje? Zakaj mora kultura vedno znova zatežiti najvitalnejšemu delu skupnosti? Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz inventarja nacionalnega kulturnega nabora: socialnega, politično akcijskega, preprostega, mobilizacijskega, predvsem pa realistično pripovednega. Avantgardistična naloga je dekonstrukcija celote, smisla, predvsem pa logosa.        

 

Dragi bralec: Kaj je zate osnovna enota teksta; beseda ali črka? Izrez ali izreka? Da, "umetniška avantgarda" je subverzivna elita, ki ne jemlje ljudem življenj. Ravno "avantgardistična umetnost " dokazuje, da je to "najhitrejša pot do socialne, politične in gospodarske reforme". Od sredine devetnajstega stoletja naprej je "avantgarda" postala skupina nadvse inovativnih in formativnih umetnikov, ki so z izjemnimi postopki pristopili k umetniški produkciji.

 

Na samem začetku, ko mlad avantgardni umetnik nastopi na umetniški areni, si najprej postavi večno vprašanje: "Kaj je umetnost? Was ist kunst?", ne da bi si nanj sploh poskušal odgovoriti. Že v naslednjem trenutku pride do totalno vznemirljive situacije razlikovanja med tem, kaj je in kaj ni umetnost. Zdaj pa - Pozor! -, zelo hitro se izoblikuje položaj, ki nam odkrije vznemirljivo dejstvo, da je "vsa umetnost le ena od oblik oglaševanja!", kultura pa reklamna agencija nacije.

 

Ker sem znan po tem, da nimam humorja, vas naprošam, da se vrnemo nazaj v polje motiva komentarja, v svet "avantgardistične umetnosti", k naravi njene etične in estetske pozicije, čeprav je nemalokdaj tako, da je močno povezana z ideološkim radikalizmom. Smo v sredici komentarja, pred vas bom zopet postavil vzorčni primer avantgardnega umetnika - Kurta Schwittersa, ki sem ga v teh dneh intenzivno interpretativno obravnaval (Ursonate). Schwitters je človek, ki je v času nastopa nacizma intenzivno spodkopaval germansko zavest, seveda mu ta ni ostala dolžna. Kurt Schwitters, katerega genialno umetniško da-da delovanje gledamo med drugim tudi v umetnini Merz. Vanjo je uvedel metodo Richarda Wagnerja - Gesamtkunstwerk (celostno umetnino). Umetnina Merz vsebuje v sebi celo vrsto umetniških zvrsti, kot je skulptura, protoinštalacija, fotografija, arhitektura in tipografija.

 

Rad se ponavljam: za Schwittersa je bila beseda Commerz nečista beseda, umazana beseda prodaje, preprodaje in prevare. Beseda zla, ki jo je bilo potrebno po Schwittersu z umetniško gesto očistiti. Iz nevrednega jo preurediti v vredno, v čisto. S kirurško natančnostjo ji je Schwitters s skalpelom odrezal besedotvorno predpono "Com" in pustil preostalemu delu besede, da na novo zaživi čisto življenje v umetnosti, v obliki besede Merz. Lepa je beseda Merz, veliko lepša od grde besede Commerz! Schwittersova oče in mati, veletrgovca, bi lahko bila nanj zelo ponosna; če ne prej, pa v trenutku, ko so zgradili v središču Hannovra ogromno umetniško središče poimenovano po njem.

 

Schwittersovo delo ne samo, da uničuje običajna prepričanja o umetnosti, temveč zahteva od gledalca, da razume celoto, svoj položaj znotraj umetniškega dela; gledalec se je prisiljen poistovetiti in priznati svojo subjektivnost pri ocenjevanju, kaj je umetnost in kaj ni. Avantgardist si je skozi čas XX. in XXI. stoletja izdelal zavest, da s fetišizacijo novega v gledalcu izzove potrebo po novih in novih umetniških stilnih valovih, ki s svojo estetsko inovacijo in umetniškim eksperimentiranjem dodeljujejo novemu vedno bolj pomembno strukturno funkcijo (primer Kraftwerk). Tako novo postane kapitalistična nujnost! Tukaj se kvantno dotaknem kapitalizma in takoj odmaknem stran. O notranjih ranljivostih "avantgardne umetnosti" nimam pred vami namena premišljevati.

 

Anatomizem - atomizem - digitalizem!

 

Predvsem avantgarda ni zmožna sama sebe reflektirati, sama sebe teoretsko omogočiti, podobno kot subkultura. Počakati mora na kritične refleksije, da bi lahko dohitela svojo premočno izraženo zavest (manifest). Največ, kar zmore je, avantgardistično predstavljanje s samoironičnimi zapisi. Takšni teksti ponavadi razkrivajo samokritičen odnos do lastne pozicije, ki je vgrajena v sodobno skupnost. "Toda navkljub vsemu je za umetnika pomembnejše, da poišče svoj -izem, ki odgovarja naravi njegovega talenta, kot da pozna teorijo barv." Na družinskem grobu Kurta Schwittersa piše: Nikoli ne moreš vedeti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
7
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,393
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,946
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,002
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,495
05/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,344
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,228
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,159
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,058
09/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 367
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,449