Komentar

Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje

Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz inventarja nacionalnega kulturnega nabora: socialnega, politično akcijskega, preprostega, mobilizacijskega, predvsem pa realistično pripovednega. Avantgardistična naloga je dekonstrukcija celote, smisla, predvsem pa logosa.

05.01.2019 23:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   avantgarda   umetnost   kultura   Kurt Schwitters   Merz

Moje delovanje v umetnosti ni bilo nikoli v skladu z metodološkim dvomom, ves čas sem bil in sem še religiozno prepričan o smiselnosti svojega umetniškega delovanja. Nikoli se nisem prelomil sam v sebi in podvomil v to, kar oblikujem, tukaj mislim predvsem na umetniške dejanja, vse drugo je pri meni lahko v vsakem trenutku predrugačeno. Na to tako ali tako nimam nobenega vpliva. Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem iz osrednje družbene osi na obrobje, čeravno na obrobju razvijam svoje strategije in taktike, ki so značilne za avnatgardno umetnost.

 

Motiv in tema mojega današnjega komentarja je "avantgardistična umetnost" nasploh, v vseh zvrsteh umetnosti, tudi v tistih, ki jih še ne poznamo. Z vso silo in zavestjo zagovarjam umetniško procesualnost, ki si sama po sebi oblikuje svoj čas in prostor. Ravno procesualnost vzpostavi umetnost, ki ni v "času", ampak "gre skozi čas", kot taka postane univerzalna umetnost. To je to, v kar verujem, to je tisto, kar me dela religioznega!

 

"Umetniški avantgardizem" ni imel na regionalni ravni nikoli domovinske pravice, ideološki pa je imel vedno močno podporo. Saj poznate tisto: kultura je naša vrednota, umetnost pa bolj redko! Ravno nasprotno pa si je evropski "umetniški avantgardizem" v XX. stoletju izboril svojo "umetniško pravico", zagotovil si je eksperimentalno polje delovanja, predvsem pa "kulturno pozornost", čeprav je vsako eksperimentiranje v osnovi destruktivno. Evropskost se mora na regionalni ravni na primeru "avantgardne umetnosti" vedno ukloniti zato, ker je lokalna skupnost močno prepojena s tradicionalizmom, s kulturo "naravne" dvospolne družine. Predvsem zato, ker nacionalno noče prenaglo vzpostaviti v nepreverjene, a učinkovite bivanjske situacije. Res pa je to, da želi "avantgardistična umetnost" vedno znova vzpostaviti nov svetovni red, na novo prestrukturirati tako prirodo kot pisavo, predvsem pa želi popolno spremembo prevladujočega modela človeškega delovanja. "Avantgardistična umetnost" je tista, ki vzpostavlja nove in nove modele sveta!

 

"Umetniška avantgarda" je osrednja os skupnosti, ne pa kultura! To je ta osrednji dinamizem razvojnosti, ne glede na to, ali si ga skupnost želi ali ne. Nenehno je v njej prisotna kozmična razsežnost za razliko od lokalne partikularne zavesti: tudi zato je na lokalni ravni nujna kozmifikacija umetnosti in kulturalizacija vesolja.

 

Avantgardizem živi v lepih mejah nerazumljivosti nasproti "zdravi ljudski razumljivosti". Res pa je, da je tradicija zanesljiva, a ko bi bila v regionalni skupnosti kulturna tradicija vsaj violinski koncert, pa je vse kaj drugega. Lokalni nabor kulture se napaja iz zdavnaj oblikovane tradicije, skoraj nikoli iz eksperimentalnega modusa. Vedno znova si mora vsaka generacija na novo osmisliti svoj eksperimentalni volumen, vedno znova mora sama sebe izumiti brez zgodovinske podpore. Ali si je res tako težko priznati, da ima avantgarda na koncu koncev najmočnejši globinski učinek na kulturno vzorčenje? Zakaj mora kultura vedno znova zatežiti najvitalnejšemu delu skupnosti? Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz inventarja nacionalnega kulturnega nabora: socialnega, politično akcijskega, preprostega, mobilizacijskega, predvsem pa realistično pripovednega. Avantgardistična naloga je dekonstrukcija celote, smisla, predvsem pa logosa.        

 

Dragi bralec: Kaj je zate osnovna enota teksta; beseda ali črka? Izrez ali izreka? Da, "umetniška avantgarda" je subverzivna elita, ki ne jemlje ljudem življenj. Ravno "avantgardistična umetnost " dokazuje, da je to "najhitrejša pot do socialne, politične in gospodarske reforme". Od sredine devetnajstega stoletja naprej je "avantgarda" postala skupina nadvse inovativnih in formativnih umetnikov, ki so z izjemnimi postopki pristopili k umetniški produkciji.

 

Na samem začetku, ko mlad avantgardni umetnik nastopi na umetniški areni, si najprej postavi večno vprašanje: "Kaj je umetnost? Was ist kunst?", ne da bi si nanj sploh poskušal odgovoriti. Že v naslednjem trenutku pride do totalno vznemirljive situacije razlikovanja med tem, kaj je in kaj ni umetnost. Zdaj pa - Pozor! -, zelo hitro se izoblikuje položaj, ki nam odkrije vznemirljivo dejstvo, da je "vsa umetnost le ena od oblik oglaševanja!", kultura pa reklamna agencija nacije.

 

Ker sem znan po tem, da nimam humorja, vas naprošam, da se vrnemo nazaj v polje motiva komentarja, v svet "avantgardistične umetnosti", k naravi njene etične in estetske pozicije, čeprav je nemalokdaj tako, da je močno povezana z ideološkim radikalizmom. Smo v sredici komentarja, pred vas bom zopet postavil vzorčni primer avantgardnega umetnika - Kurta Schwittersa, ki sem ga v teh dneh intenzivno interpretativno obravnaval (Ursonate). Schwitters je človek, ki je v času nastopa nacizma intenzivno spodkopaval germansko zavest, seveda mu ta ni ostala dolžna. Kurt Schwitters, katerega genialno umetniško da-da delovanje gledamo med drugim tudi v umetnini Merz. Vanjo je uvedel metodo Richarda Wagnerja - Gesamtkunstwerk (celostno umetnino). Umetnina Merz vsebuje v sebi celo vrsto umetniških zvrsti, kot je skulptura, protoinštalacija, fotografija, arhitektura in tipografija.

 

Rad se ponavljam: za Schwittersa je bila beseda Commerz nečista beseda, umazana beseda prodaje, preprodaje in prevare. Beseda zla, ki jo je bilo potrebno po Schwittersu z umetniško gesto očistiti. Iz nevrednega jo preurediti v vredno, v čisto. S kirurško natančnostjo ji je Schwitters s skalpelom odrezal besedotvorno predpono "Com" in pustil preostalemu delu besede, da na novo zaživi čisto življenje v umetnosti, v obliki besede Merz. Lepa je beseda Merz, veliko lepša od grde besede Commerz! Schwittersova oče in mati, veletrgovca, bi lahko bila nanj zelo ponosna; če ne prej, pa v trenutku, ko so zgradili v središču Hannovra ogromno umetniško središče poimenovano po njem.

 

Schwittersovo delo ne samo, da uničuje običajna prepričanja o umetnosti, temveč zahteva od gledalca, da razume celoto, svoj položaj znotraj umetniškega dela; gledalec se je prisiljen poistovetiti in priznati svojo subjektivnost pri ocenjevanju, kaj je umetnost in kaj ni. Avantgardist si je skozi čas XX. in XXI. stoletja izdelal zavest, da s fetišizacijo novega v gledalcu izzove potrebo po novih in novih umetniških stilnih valovih, ki s svojo estetsko inovacijo in umetniškim eksperimentiranjem dodeljujejo novemu vedno bolj pomembno strukturno funkcijo (primer Kraftwerk). Tako novo postane kapitalistična nujnost! Tukaj se kvantno dotaknem kapitalizma in takoj odmaknem stran. O notranjih ranljivostih "avantgardne umetnosti" nimam pred vami namena premišljevati.

 

Anatomizem - atomizem - digitalizem!

 

Predvsem avantgarda ni zmožna sama sebe reflektirati, sama sebe teoretsko omogočiti, podobno kot subkultura. Počakati mora na kritične refleksije, da bi lahko dohitela svojo premočno izraženo zavest (manifest). Največ, kar zmore je, avantgardistično predstavljanje s samoironičnimi zapisi. Takšni teksti ponavadi razkrivajo samokritičen odnos do lastne pozicije, ki je vgrajena v sodobno skupnost. "Toda navkljub vsemu je za umetnika pomembnejše, da poišče svoj -izem, ki odgovarja naravi njegovega talenta, kot da pozna teorijo barv." Na družinskem grobu Kurta Schwittersa piše: Nikoli ne moreš vedeti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,736
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,320
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,620
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,464
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,133
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929