Komentar

Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje

Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz inventarja nacionalnega kulturnega nabora: socialnega, politično akcijskega, preprostega, mobilizacijskega, predvsem pa realistično pripovednega. Avantgardistična naloga je dekonstrukcija celote, smisla, predvsem pa logosa.

05.01.2019 23:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   avantgarda   umetnost   kultura   Kurt Schwitters   Merz

Moje delovanje v umetnosti ni bilo nikoli v skladu z metodološkim dvomom, ves čas sem bil in sem še religiozno prepričan o smiselnosti svojega umetniškega delovanja. Nikoli se nisem prelomil sam v sebi in podvomil v to, kar oblikujem, tukaj mislim predvsem na umetniške dejanja, vse drugo je pri meni lahko v vsakem trenutku predrugačeno. Na to tako ali tako nimam nobenega vpliva. Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem iz osrednje družbene osi na obrobje, čeravno na obrobju razvijam svoje strategije in taktike, ki so značilne za avnatgardno umetnost.

 

Motiv in tema mojega današnjega komentarja je "avantgardistična umetnost" nasploh, v vseh zvrsteh umetnosti, tudi v tistih, ki jih še ne poznamo. Z vso silo in zavestjo zagovarjam umetniško procesualnost, ki si sama po sebi oblikuje svoj čas in prostor. Ravno procesualnost vzpostavi umetnost, ki ni v "času", ampak "gre skozi čas", kot taka postane univerzalna umetnost. To je to, v kar verujem, to je tisto, kar me dela religioznega!

 

"Umetniški avantgardizem" ni imel na regionalni ravni nikoli domovinske pravice, ideološki pa je imel vedno močno podporo. Saj poznate tisto: kultura je naša vrednota, umetnost pa bolj redko! Ravno nasprotno pa si je evropski "umetniški avantgardizem" v XX. stoletju izboril svojo "umetniško pravico", zagotovil si je eksperimentalno polje delovanja, predvsem pa "kulturno pozornost", čeprav je vsako eksperimentiranje v osnovi destruktivno. Evropskost se mora na regionalni ravni na primeru "avantgardne umetnosti" vedno ukloniti zato, ker je lokalna skupnost močno prepojena s tradicionalizmom, s kulturo "naravne" dvospolne družine. Predvsem zato, ker nacionalno noče prenaglo vzpostaviti v nepreverjene, a učinkovite bivanjske situacije. Res pa je to, da želi "avantgardistična umetnost" vedno znova vzpostaviti nov svetovni red, na novo prestrukturirati tako prirodo kot pisavo, predvsem pa želi popolno spremembo prevladujočega modela človeškega delovanja. "Avantgardistična umetnost" je tista, ki vzpostavlja nove in nove modele sveta!

 

"Umetniška avantgarda" je osrednja os skupnosti, ne pa kultura! To je ta osrednji dinamizem razvojnosti, ne glede na to, ali si ga skupnost želi ali ne. Nenehno je v njej prisotna kozmična razsežnost za razliko od lokalne partikularne zavesti: tudi zato je na lokalni ravni nujna kozmifikacija umetnosti in kulturalizacija vesolja.

 

Avantgardizem živi v lepih mejah nerazumljivosti nasproti "zdravi ljudski razumljivosti". Res pa je, da je tradicija zanesljiva, a ko bi bila v regionalni skupnosti kulturna tradicija vsaj violinski koncert, pa je vse kaj drugega. Lokalni nabor kulture se napaja iz zdavnaj oblikovane tradicije, skoraj nikoli iz eksperimentalnega modusa. Vedno znova si mora vsaka generacija na novo osmisliti svoj eksperimentalni volumen, vedno znova mora sama sebe izumiti brez zgodovinske podpore. Ali si je res tako težko priznati, da ima avantgarda na koncu koncev najmočnejši globinski učinek na kulturno vzorčenje? Zakaj mora kultura vedno znova zatežiti najvitalnejšemu delu skupnosti? Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz inventarja nacionalnega kulturnega nabora: socialnega, politično akcijskega, preprostega, mobilizacijskega, predvsem pa realistično pripovednega. Avantgardistična naloga je dekonstrukcija celote, smisla, predvsem pa logosa.        

 

Dragi bralec: Kaj je zate osnovna enota teksta; beseda ali črka? Izrez ali izreka? Da, "umetniška avantgarda" je subverzivna elita, ki ne jemlje ljudem življenj. Ravno "avantgardistična umetnost " dokazuje, da je to "najhitrejša pot do socialne, politične in gospodarske reforme". Od sredine devetnajstega stoletja naprej je "avantgarda" postala skupina nadvse inovativnih in formativnih umetnikov, ki so z izjemnimi postopki pristopili k umetniški produkciji.

 

Na samem začetku, ko mlad avantgardni umetnik nastopi na umetniški areni, si najprej postavi večno vprašanje: "Kaj je umetnost? Was ist kunst?", ne da bi si nanj sploh poskušal odgovoriti. Že v naslednjem trenutku pride do totalno vznemirljive situacije razlikovanja med tem, kaj je in kaj ni umetnost. Zdaj pa - Pozor! -, zelo hitro se izoblikuje položaj, ki nam odkrije vznemirljivo dejstvo, da je "vsa umetnost le ena od oblik oglaševanja!", kultura pa reklamna agencija nacije.

 

Ker sem znan po tem, da nimam humorja, vas naprošam, da se vrnemo nazaj v polje motiva komentarja, v svet "avantgardistične umetnosti", k naravi njene etične in estetske pozicije, čeprav je nemalokdaj tako, da je močno povezana z ideološkim radikalizmom. Smo v sredici komentarja, pred vas bom zopet postavil vzorčni primer avantgardnega umetnika - Kurta Schwittersa, ki sem ga v teh dneh intenzivno interpretativno obravnaval (Ursonate). Schwitters je človek, ki je v času nastopa nacizma intenzivno spodkopaval germansko zavest, seveda mu ta ni ostala dolžna. Kurt Schwitters, katerega genialno umetniško da-da delovanje gledamo med drugim tudi v umetnini Merz. Vanjo je uvedel metodo Richarda Wagnerja - Gesamtkunstwerk (celostno umetnino). Umetnina Merz vsebuje v sebi celo vrsto umetniških zvrsti, kot je skulptura, protoinštalacija, fotografija, arhitektura in tipografija.

 

Rad se ponavljam: za Schwittersa je bila beseda Commerz nečista beseda, umazana beseda prodaje, preprodaje in prevare. Beseda zla, ki jo je bilo potrebno po Schwittersu z umetniško gesto očistiti. Iz nevrednega jo preurediti v vredno, v čisto. S kirurško natančnostjo ji je Schwitters s skalpelom odrezal besedotvorno predpono "Com" in pustil preostalemu delu besede, da na novo zaživi čisto življenje v umetnosti, v obliki besede Merz. Lepa je beseda Merz, veliko lepša od grde besede Commerz! Schwittersova oče in mati, veletrgovca, bi lahko bila nanj zelo ponosna; če ne prej, pa v trenutku, ko so zgradili v središču Hannovra ogromno umetniško središče poimenovano po njem.

 

Schwittersovo delo ne samo, da uničuje običajna prepričanja o umetnosti, temveč zahteva od gledalca, da razume celoto, svoj položaj znotraj umetniškega dela; gledalec se je prisiljen poistovetiti in priznati svojo subjektivnost pri ocenjevanju, kaj je umetnost in kaj ni. Avantgardist si je skozi čas XX. in XXI. stoletja izdelal zavest, da s fetišizacijo novega v gledalcu izzove potrebo po novih in novih umetniških stilnih valovih, ki s svojo estetsko inovacijo in umetniškim eksperimentiranjem dodeljujejo novemu vedno bolj pomembno strukturno funkcijo (primer Kraftwerk). Tako novo postane kapitalistična nujnost! Tukaj se kvantno dotaknem kapitalizma in takoj odmaknem stran. O notranjih ranljivostih "avantgardne umetnosti" nimam pred vami namena premišljevati.

 

Anatomizem - atomizem - digitalizem!

 

Predvsem avantgarda ni zmožna sama sebe reflektirati, sama sebe teoretsko omogočiti, podobno kot subkultura. Počakati mora na kritične refleksije, da bi lahko dohitela svojo premočno izraženo zavest (manifest). Največ, kar zmore je, avantgardistično predstavljanje s samoironičnimi zapisi. Takšni teksti ponavadi razkrivajo samokritičen odnos do lastne pozicije, ki je vgrajena v sodobno skupnost. "Toda navkljub vsemu je za umetnika pomembnejše, da poišče svoj -izem, ki odgovarja naravi njegovega talenta, kot da pozna teorijo barv." Na družinskem grobu Kurta Schwittersa piše: Nikoli ne moreš vedeti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
8
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.444
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.800
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.123
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.786
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.916
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.844
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.403
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.950
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 888