Komentar

Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje

Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz inventarja nacionalnega kulturnega nabora: socialnega, politično akcijskega, preprostega, mobilizacijskega, predvsem pa realistično pripovednega. Avantgardistična naloga je dekonstrukcija celote, smisla, predvsem pa logosa.

05.01.2019 23:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   avantgarda   umetnost   kultura   Kurt Schwitters   Merz

Moje delovanje v umetnosti ni bilo nikoli v skladu z metodološkim dvomom, ves čas sem bil in sem še religiozno prepričan o smiselnosti svojega umetniškega delovanja. Nikoli se nisem prelomil sam v sebi in podvomil v to, kar oblikujem, tukaj mislim predvsem na umetniške dejanja, vse drugo je pri meni lahko v vsakem trenutku predrugačeno. Na to tako ali tako nimam nobenega vpliva. Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem iz osrednje družbene osi na obrobje, čeravno na obrobju razvijam svoje strategije in taktike, ki so značilne za avnatgardno umetnost.

 

Motiv in tema mojega današnjega komentarja je "avantgardistična umetnost" nasploh, v vseh zvrsteh umetnosti, tudi v tistih, ki jih še ne poznamo. Z vso silo in zavestjo zagovarjam umetniško procesualnost, ki si sama po sebi oblikuje svoj čas in prostor. Ravno procesualnost vzpostavi umetnost, ki ni v "času", ampak "gre skozi čas", kot taka postane univerzalna umetnost. To je to, v kar verujem, to je tisto, kar me dela religioznega!

 

"Umetniški avantgardizem" ni imel na regionalni ravni nikoli domovinske pravice, ideološki pa je imel vedno močno podporo. Saj poznate tisto: kultura je naša vrednota, umetnost pa bolj redko! Ravno nasprotno pa si je evropski "umetniški avantgardizem" v XX. stoletju izboril svojo "umetniško pravico", zagotovil si je eksperimentalno polje delovanja, predvsem pa "kulturno pozornost", čeprav je vsako eksperimentiranje v osnovi destruktivno. Evropskost se mora na regionalni ravni na primeru "avantgardne umetnosti" vedno ukloniti zato, ker je lokalna skupnost močno prepojena s tradicionalizmom, s kulturo "naravne" dvospolne družine. Predvsem zato, ker nacionalno noče prenaglo vzpostaviti v nepreverjene, a učinkovite bivanjske situacije. Res pa je to, da želi "avantgardistična umetnost" vedno znova vzpostaviti nov svetovni red, na novo prestrukturirati tako prirodo kot pisavo, predvsem pa želi popolno spremembo prevladujočega modela človeškega delovanja. "Avantgardistična umetnost" je tista, ki vzpostavlja nove in nove modele sveta!

 

"Umetniška avantgarda" je osrednja os skupnosti, ne pa kultura! To je ta osrednji dinamizem razvojnosti, ne glede na to, ali si ga skupnost želi ali ne. Nenehno je v njej prisotna kozmična razsežnost za razliko od lokalne partikularne zavesti: tudi zato je na lokalni ravni nujna kozmifikacija umetnosti in kulturalizacija vesolja.

 

Avantgardizem živi v lepih mejah nerazumljivosti nasproti "zdravi ljudski razumljivosti". Res pa je, da je tradicija zanesljiva, a ko bi bila v regionalni skupnosti kulturna tradicija vsaj violinski koncert, pa je vse kaj drugega. Lokalni nabor kulture se napaja iz zdavnaj oblikovane tradicije, skoraj nikoli iz eksperimentalnega modusa. Vedno znova si mora vsaka generacija na novo osmisliti svoj eksperimentalni volumen, vedno znova mora sama sebe izumiti brez zgodovinske podpore. Ali si je res tako težko priznati, da ima avantgarda na koncu koncev najmočnejši globinski učinek na kulturno vzorčenje? Zakaj mora kultura vedno znova zatežiti najvitalnejšemu delu skupnosti? Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz inventarja nacionalnega kulturnega nabora: socialnega, politično akcijskega, preprostega, mobilizacijskega, predvsem pa realistično pripovednega. Avantgardistična naloga je dekonstrukcija celote, smisla, predvsem pa logosa.        

 

Dragi bralec: Kaj je zate osnovna enota teksta; beseda ali črka? Izrez ali izreka? Da, "umetniška avantgarda" je subverzivna elita, ki ne jemlje ljudem življenj. Ravno "avantgardistična umetnost " dokazuje, da je to "najhitrejša pot do socialne, politične in gospodarske reforme". Od sredine devetnajstega stoletja naprej je "avantgarda" postala skupina nadvse inovativnih in formativnih umetnikov, ki so z izjemnimi postopki pristopili k umetniški produkciji.

 

Na samem začetku, ko mlad avantgardni umetnik nastopi na umetniški areni, si najprej postavi večno vprašanje: "Kaj je umetnost? Was ist kunst?", ne da bi si nanj sploh poskušal odgovoriti. Že v naslednjem trenutku pride do totalno vznemirljive situacije razlikovanja med tem, kaj je in kaj ni umetnost. Zdaj pa - Pozor! -, zelo hitro se izoblikuje položaj, ki nam odkrije vznemirljivo dejstvo, da je "vsa umetnost le ena od oblik oglaševanja!", kultura pa reklamna agencija nacije.

 

Ker sem znan po tem, da nimam humorja, vas naprošam, da se vrnemo nazaj v polje motiva komentarja, v svet "avantgardistične umetnosti", k naravi njene etične in estetske pozicije, čeprav je nemalokdaj tako, da je močno povezana z ideološkim radikalizmom. Smo v sredici komentarja, pred vas bom zopet postavil vzorčni primer avantgardnega umetnika - Kurta Schwittersa, ki sem ga v teh dneh intenzivno interpretativno obravnaval (Ursonate). Schwitters je človek, ki je v času nastopa nacizma intenzivno spodkopaval germansko zavest, seveda mu ta ni ostala dolžna. Kurt Schwitters, katerega genialno umetniško da-da delovanje gledamo med drugim tudi v umetnini Merz. Vanjo je uvedel metodo Richarda Wagnerja - Gesamtkunstwerk (celostno umetnino). Umetnina Merz vsebuje v sebi celo vrsto umetniških zvrsti, kot je skulptura, protoinštalacija, fotografija, arhitektura in tipografija.

 

Rad se ponavljam: za Schwittersa je bila beseda Commerz nečista beseda, umazana beseda prodaje, preprodaje in prevare. Beseda zla, ki jo je bilo potrebno po Schwittersu z umetniško gesto očistiti. Iz nevrednega jo preurediti v vredno, v čisto. S kirurško natančnostjo ji je Schwitters s skalpelom odrezal besedotvorno predpono "Com" in pustil preostalemu delu besede, da na novo zaživi čisto življenje v umetnosti, v obliki besede Merz. Lepa je beseda Merz, veliko lepša od grde besede Commerz! Schwittersova oče in mati, veletrgovca, bi lahko bila nanj zelo ponosna; če ne prej, pa v trenutku, ko so zgradili v središču Hannovra ogromno umetniško središče poimenovano po njem.

 

Schwittersovo delo ne samo, da uničuje običajna prepričanja o umetnosti, temveč zahteva od gledalca, da razume celoto, svoj položaj znotraj umetniškega dela; gledalec se je prisiljen poistovetiti in priznati svojo subjektivnost pri ocenjevanju, kaj je umetnost in kaj ni. Avantgardist si je skozi čas XX. in XXI. stoletja izdelal zavest, da s fetišizacijo novega v gledalcu izzove potrebo po novih in novih umetniških stilnih valovih, ki s svojo estetsko inovacijo in umetniškim eksperimentiranjem dodeljujejo novemu vedno bolj pomembno strukturno funkcijo (primer Kraftwerk). Tako novo postane kapitalistična nujnost! Tukaj se kvantno dotaknem kapitalizma in takoj odmaknem stran. O notranjih ranljivostih "avantgardne umetnosti" nimam pred vami namena premišljevati.

 

Anatomizem - atomizem - digitalizem!

 

Predvsem avantgarda ni zmožna sama sebe reflektirati, sama sebe teoretsko omogočiti, podobno kot subkultura. Počakati mora na kritične refleksije, da bi lahko dohitela svojo premočno izraženo zavest (manifest). Največ, kar zmore je, avantgardistično predstavljanje s samoironičnimi zapisi. Takšni teksti ponavadi razkrivajo samokritičen odnos do lastne pozicije, ki je vgrajena v sodobno skupnost. "Toda navkljub vsemu je za umetnika pomembnejše, da poišče svoj -izem, ki odgovarja naravi njegovega talenta, kot da pozna teorijo barv." Na družinskem grobu Kurta Schwittersa piše: Nikoli ne moreš vedeti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
24
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
33
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,086
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,728
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,258
04/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 2,027
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,648
06/
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,285
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,405
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,947
09/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,121
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,105