Mestna občina Novo mesto, njen župan Gregor Macedoni ter Komunala Novo mesto so glavni junaki še ene lokalne slovenske zgodbe, ki bo vsak čas epilog dobila na sodišču. Gre za njihovo odgovornost pri milijonskem komunalnem podjetju, kjer jim očitajo, da so zaradi preplačanih vodovodnih cevi ruske izdelave ravnali nezakonito in oškodovali proračun. Ob tem je v ozadju tudi možna zloraba evropskih sredstev, pridobljenih za ta projekt.
Novomeški občini, njenemu županu Gregorju Macedoniju ter Komunali Novo mesto po naših informacijah ne kaže dobro na sodišču. Temelj tožb je v delu 11 milijonov evrov vrednega razpisa z uradnim nazivom Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske iz leta 2013. Državna revizijska komisija (DRK) je namreč v svojem poročilu nedvoumno ugotavila kršitve Zakona o javnih naročilih. Vprašanji, ki povzemata bistvo te bodoče afere, sta dve:
1. Zakaj so se v okviru projekta nabavljale vodovodne cevi ruskega proizvajalca, ki so bile neustrezne in za petino cenejše, kljub temu pa se je zanje plačala polna cena, in kje je zdaj teh nekaj preplačanih milijonov?
2. Kolikšna bo prisojena odškodnina, ki bo pripadla tožnikom zaradi ugotovljenih kršitev pri javnem naročanju oziroma kaj bo pokazala posebna preiskava v tem projektu?
Po oceni uredništva portala+ gre za skupni znesek dobre tri milijone evrov, kar preračunano pomeni nekaj manj kot desetino novomeškega občinskega proračuna (ta je lani znašal dobrih 44 milijonov evrov).
Novomeški vodovodni zaplet v treh stavkih
Kaj si je privoščila novomeška občina koordinatorjem projekta - tj. Komunalo Novo mesto? Državna revizijska komisija in drugi tožniki ji očitajo, da je v nasprotju z zakonom dovolila, da je izvajalec v fazi izvedbe javnega razpisa zamenjal material, ki je bil ponujen v razpisu in je v celoti izpolnjeval vse tehnične karakteristike. In zato, ker je dovolila, da jim je izvajalec material, ki je na trgu bistveno cenejši - in v fazi oddaje ponudb sploh ni izpolnjeval tehničnih zahtev iz razpisa -, dobavil in prodal po ocenjeno petino višji ceni. In nazadnje, kje je končal preplačan znesek?
Podrobnosti očitkov o nepravilnostih Mestne občine Novo mesto pri projektu, ki jih navajajo DRK in tožniki, si vrstijo v ne nujno takem vrstnem redu, vsebinsko pa se bo z njimi dejansko ukvarjalo sodišče v začetku letošnjega leta:
* Mestna občina Novo mesto je ravnala protipravno, ko je izvajalcu dovolila, da je v fazi izvedbe vgradil drug material, kot je bil zahtevan v razpisu in je bil ponujen;
* Ker nov material ne ustreza razpisnim zahtevam, v tej fazi pa sprememba ponudbe ni dopustna, je prišlo do kršitve 95. člena Zakona o javnih naročilih;
* Po istem zakonu se v fazi izvedbe predmet javnega naročila ne sme spremeniti, zato je tudi prišlo do spremembe ekonomskega ravnotežja pogodbenih strank, kar prav tako predstavlja kršitev prej citiranega člena, saj je vgrajen material na trgu cca. 20 % cenejši, plačan pa je bil po višji ceni, enaki kot v razpisu ponujenemu ustreznemu materialu in je razlika ostala izvajalcu;
* Izvajalec bi moral dobaviti in vgraditi material, kot je bil zahtevan v tehničnih karakteristikah iz razpisa, ne pa drug material, ki ga po zahtevah iz razpisa v letu 2013 sploh ni bilo mogoče ponuditi, ker ni imel zahtevanih tehničnih značilnosti, zahtevanega certifikata in ni bil proizveden na območju EU;
* Odškodnina enemu od podizvajalcev je ocenjena na 860.000 evrov (!)
Motiv za dejanje, da naj bi Mestna občina Novo mesto nezakonito dovolila, da je izvajalec v fazi izvedbe zamenjal po specifikacijah občinskega razpisa ponujen tehnično ustrezen material z ruskim - in to v času oddaje ponudbe -, tehnično neustreznim ter cenejšim, plačali pa so enako ceno kot za ustreznega, ni znan. Znano ni niti to, kdo je odgovoren in je botroval odločitvi CGP Novo mesto, da se pred začetkom del 2016 (vmes je šel v stečaj njegov partner Begrad, zamujal je tudi denar iz EU razpisov) z nerazumljivimi zahtevami in v očitnem dogovoru z naročnikom (novomeško občino) izključi ključnega partnerja na projektu iz posla in izbere drugega dobavitelja material ter druge podizvajalce za montažna dela.

Gregor Macedoni, župan Novega mesta (Foto: Mestna občina Novo mesto)
__________________________________________
ZAKAJ JE BIL TA PROJEKT SPLOH POTREBEN?
Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske je bila odgovor na analizo, je pokazala, da vodooskrba v občinah Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice ni ustrezna zaradi:
- Zdravstvene oporečnosti pitne vode, saj je za naštete občine značilna stalna oporečnost pitne vode v bakterioloških in fizikalno kemijskih lastnostih (v pitni vodi prisotni pesticidi in njihovi razgradnji produkti, kot sta atrazin, desetilatrazin …)
- Neustreznih tlakov in premajhnih dimenzij cevovodov, saj so v obstoječih cevovodih prenizki pretoki vode, ki ne omogočajo varne oskrbe s pitno vodo lokalnim prebivalcem. Obstoječi cevovodi ne omogočajo nemotene oskrbe s pitno vodo, ker prihaja do pogostih okvar in prelomov in zaradi tega do prekinitev dobav vode.
- Nezadostnih kapacitet vodohranov, saj prihaja v primeru okvar sistema ali izpada električne energije na črpališčih in v konični potrošnji do motenj oz. prekinitev oskrbe s pitno vodo.
__________________________________________
Župan Macedoni: Mi nismo krivi!
V mestni občini Novo mesto so prepričani, da do kršitev ni prišlo. "MONM je bila tožena s strani dobavitelja cevi za izgubljeni dobiček. Postopek še poteka. Župan Gregor Macedoni ni bil udeležen ne v postopku javnega naročila leta 2013, ne v postopku izvedbe, nastopa pa kot zastopnik vodilne občine v projektu. Naloga vodstva občine je zagotoviti ustrezno strokovno podporo v vseh postopkih in to je sedanje vodstvo tudi zagotovilo. Glede na do sedaj ugotovljena dejstva, ki jih spremljajo agresivni pritiski zasebnih gradbenih dobaviteljev, si bomo na MONM prizadevali za prekinitev koruptivnih praks, ki so bile že javno razkrinkane v zdravstvu, kot kaže pa so prisotne tudi v gradbeništvu", pravijo v službi za odnose z javnostmi mestne občine Novo mesto, ki je v nasprotju z ugotovitvami DRK in tožnikov prepričana, da je s projektom vse v redu:
"Tožniki trdijo, da bi se morale vgrajevati izključno cevi določenega proizvajalca, kar pa je v nasprotju z zakonodajo, ki ureja javno naročanje. Po preveritvi smo ugotovili, da v ponudbi izbranega izvajalca del ni bilo navedenih konkretnih cevi, prav tako pa agresivni ponudnik cevi ni nastopal kot podizvajalec v ponudbi. Je pa bilo ugotovljeno, da se je v fazi projektiranja pojavil pogoj, da se dobavijo in vgrajujejo cevi, ki imajo zunanjo zaščito izvedeno na način, kot ga ima patentno zaščitenega samo en proizvajalec. V fazi razpisa leta 2013 je bil ta pogoj dobave cevi s konkretno patentirano zaščito spremenjen in tako je bila nezakonita praksa, ki se je, kot kaže, poslužujejo nekateri dobavitelji skupaj s projektanti, preprečena."
Kar je zanimivo v odgovoru občine glede tega sodnega postopka, je to, da se sami razglašajo za borce proti korupciji, medtem ko jim Državna revizijska komisija v poročilu očita prav koruptivna dejanja. Kaj to pomeni? Da na občini Novo mesto namerno zavajajo, ali pa ne vedo, da je predmet spora na sodišču prav v tem, ker tožnik trdi, da je bil sprejet kot podizvajalec, da je projektne pogoje določil naročnik, da dokazljivo obstaja več proizvajalcev, ki dobavlja material v skladu s tem patentom, in da pri svojih trditvah niso osamljeni, saj enako tdi tudi DRK.
Prvi komunalec Klemenčič: Nismo krivi!
Po podatkih uredništva portala+ mestna občina Novo mesto odkopava kar tretjino že položenih cevi iz projekta, ki se je začel izvajati 2016 (razpis 2013). Šlo naj bi za napake v ruskem materialu, zaradi puščajočih cevi pa prihaja do izgub v vodovodnem sistemu, do izpusta vode v zemljo … Koliko bo stača taka nenačrtovana in nepotrebna obnova vodovodnega sistema po vsega nekaj letih od zaključka projekta, ni znano. Je pa tovrstne zaplete za naš medij komentiral tudi direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič, ki zanika, da se vodovodni sistem kvari zaradi ruskih cevi in da prihaja do škode.
"Do odkopavanj cevi po prevezavi novih vodov na obstoječe javno vodovodno omrežje ne prihaja. Prišlo je le do nekaj odkopov v času gradnje v zvezi z opravljanjem tlačnih preizkusov s strani izvajalca", pravi Klemenčič in pritrjuje občinskim stališčem, da so bile vgrajene ruske cevi zahtevane z razpisom in ponujene v ponudbi s tehničnimi karakteristikami, kot so bile zapisane v razpisu.

Gregor Klemenčič, direktor družbe Komunala Novo mesto. (Foto: Komunala Novo mesto)
Na vprašanje, ki ga je med drugim izpostavila tudi DRK, in sicer, ali so bile te ruske cevi predmet ponudbe izvajalcev za projekt, podane naročniku 10. junija 2013, in tehnična specifikacija zahtevana z javnim razpisom, Klemenčič odgovarja, da "ponudnik v ponudbi ni bil dolžan navesti proizvajalca cevi, temveč zgolj sprejeti zavezo, da bo dobavil cevi zahtevanih tehničnih karakteristik. To je ponudnik tudi storil in kot izvajalec take cevi tudi vgrajuje. V času oddaje ponudbe so bile cevi v razpisu zahtevanih karakteristik v proizvodnji in so tudi imele zahtevani certifikat, s katerim razpolagamo. Certifikat datira pred obdobjem oddaje ponudbe, torej so cevi imele ustrezen certifikat že ob oddaji ponudbe."
Na naše ponovno vprašanje, ali torej trdijo, da v projektnih pogojih, ki so sestavni del razpisa, ni pogoja, da morajo biti cevi proizvedene na območju Evropske unije, Klemenčič suvereno odgovarja: "Ne, kar je potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor."
Na novomeški Komunali imajo enake težave z razumevanjem problematike kot na občini Novo mesto. Za kaj gre? Na naše eksplicitno vprašanje, ali trdijo, da v tehnični dokumentaciji, ki je neločljivi del razpisne dokumentacije, res ni zahtevanega porekla izdelave cevi v EU, Klemenčič trdi, da te zahteve ni. Glede na to, da v uredništvu hranimo prav to dokumentacijo, v kateri JE ta razpisna zahteva, iz tega lahko izhaja le to, da Klemenčič namerno zavaja, ali pa da dokumentacije sploh nikoli ni prebral.
_______________________________________________
KOLIKO JE VSE TO STALO?
Celoten projekt Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske je vreden 22.305.660,13 evrov z DDV, od tega večji delež financirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija iz finančne perspektive 2014−2020, 15 odstotkov in vrednost DDV pa zagotavljajo sodelujoče občine iz svojih proračunov. Vode zaradi tega projekta ni treba več občasno prekuhavati okoli 45.000 prebivalcem petih dolenjskih občin, Mestne občine Novo mesto ter občin Šentjernej, Škocjan, Straža in Šmarješke Toplice. Nosilna občina tega projekta je Mestna občina Novo mesto, občine soinvestitorice pa so s pogodbo zaupale vodenje vseh postopkov izvedbe v svojem imenu koordinatorju Komunali Novo mesto.
_______________________________________________
Za konec še evropska pika na i
Sodišče v zvezi z ugotovitvami DRK najverjetneje ne bi smelo imelo težkega dela. Drugo vprašanje je, kako spretno se bo novomeška občina s svojim županom na čelu branila pred obtožbami v zasebnih tožbah, ki so jih sprožila podjetja. Seveda tista, ki so izpadla iz posla. A to še ni vse! Najbolj neprijetni del namreč šele prihaja: projekt je bil med drugim sofinanciran tudi iz evropskih kohezijskih skladov, torej z bruseljskim denarjem.
Kot ocenjuje DRK v svojem poročilu, je pri projektu že najavljena korekcija v dodelitvi nepovratnih sredstev EU. Utegne se torej zgoditi, da novomeška občina ne bo le spoznana za krivo, ampak bo morala zaradi nepravilnosti vračati tudi evropski denar. Tu pa lahko nastopi "višja sila". Kot namreč zatrjujejo nekateri pravniki in strokovnjaki za javne razpise, ki niso želeli biti imenovani, zna biti prav zaradi slednjega sodišče pod hudim pritiskom. Projektov, kjer se je moral zaradi odločitev sodišč vračati denar EU, namreč v Sloveniji ni veliko. Sodniku oziroma sodnici, ki ji je pripadel ta primer, lahko zaželimo samo veliko sreče ...