Komentar

Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti

Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovani Plan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Vse skupaj je seveda popoln nesmisel in laž, vendar so tej zgodbi nasedli mnogi posamezniki, ki se imajo za intelektalce, zato se zdi nujno bralcem osvetliti dejansko ozadje te izmišljene zarote.

11.01.2019 23:59
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Richard Coudenhove-Kalergi   Panevropa   teorija zarote   migracije   Evropa   Afrika   laž   Laris Gaiser

Fotomontaža: portal+

Če so migracije zgodovinsko neizbežno dejstvo, to še ne pomeni, da moramo predati naš način življenja, vrednote, tradicije ali kulturo. Samo če se bomo kot Evropejci zavedali naše izjemne posebnosti, bomo lahko zagotovili prihodnost našemu prostoru in primerno sprejeli vanj migrante.

V prvem aktu opere Seviljski brivec ena od najlepših arij La calunnia è un venticello opisuje obrekovanje kot nežen veterček, ki se na koncu metaforično vedno spremeni v močan topovski strel: "Come un colpo di cannone!" Gioachino Rossini je navdih za opero našel v istoimenski komediji francoskega tajnega agenta in pisatelja Pierra Beaumarchaisa, v kateri je avtor napisal "Calomniez, calomniez, il en restera toujours quelque chose!", kar v slovenskem prevodu pomeni "Obrekujte, obrekujte, na koncu bo le nekaj ostalo!"

 

Obrekovanje temelji na škodoželjnosti in želji po preoblikovanju realnosti, pri tem pa se laž uporablja kot sredstvo za diskreditacijo nasprotnika ali sovražnika. Kot sem prav tukaj napisal natančno leto dni nazaj, širjenje lažnih novic ni velika novost naših časov. Ta fenomen je vedno obstajal, se je pa spremenil, a zgolj v kvantiteti in ne v kvaliteti. Zaradi interneta in spletnih strani je v zadnjih letih prodaja tiskanih časopisov drastično padla. Večina bralcev se zadovolji s hitrim seznamom dogodkov in nima časa, ali vsaj tako misli, za poglobljen razmislek. In posledično dobršen del novinarstva zgolj sledi trendu hitrega dostavljanja podatkov in sploh ne uporablja več poglobljenih analiz in raziskav, da bi podatke preoblikovalo v informacije. Sodobni informativni sistem tako kot najslabša politična utopija ljudem nudi občutek zadoščenja, saj jih prepriča, da vse vedo oziroma da poznajo resnico. Poplava površnih novic pa je samo metoda, s katero se želi še dodatno poneumiti človeka, da ne bi čutil potrebe po dodatnih vprašanjih, da ne bi zahteval dodatnih odgovorov - ali preprosto rečeno, da ne bi več razmišljal.

 

Obrekovanje, lažne novice so dimna zavesa, za katero se skriva resnica, ki je za tiste, ki imajo dejansko oblast, predragocena, da bi jo želeli obelodaniti ali deliti. Če časovno omejim svoje razmišljanje, bi lahko rekel, da smo v mednarodnem prostoru od 11. septembra 2001 dalje priča pravemu Rossinijevemu crescendu v uporabi laži in obrekovanja. Skoraj vsak svetovni voditelj je v zadnjih letih zagotovil svoj doprinos. Imamo kar nekaj šol lažnih novic: Bushevo, Blairovo, Zapaterovo, Sarkozyjevo, Hollandovo, Cameronovo ali Trumpovo. Vse šole so v napihovanju lažnih novic dosegle določene cilje in oblikovale zarotniške zgodbe, ki so nas pripeljale do precej bolj nestabilnega mednarodnega prostora.

 

Grešniki ponavadi najbolj ognjevito napadajo domnevno prisotnost lastnega greha v drugih osebah, in, kot smo vsak dan priča v Sloveniji, najraje oblikujejo izmišljene zarotniške zgodbe v upanju, da bodo eliminirali nasprotnike in politični prostor preoblikovali sebi v prid. Obrekujejo, obrekujejo in na koncu nekaj le ostane! Podobno kot na primer ostajajo skoraj dvesto let žive, zaradi Dumasove domišljije, (ne)resnice napisane v Protokolih sionskih modrecev.

 

Komplotizem je bolezen tako levega kot desnega političnega spektra, ki svojo moč črpa v lahkovernosti, banalnosti in slabi veri, a največjo moč mu da popolno pomanjkanje kritične analize informacij oziroma pomanjkanje metode pri razumevanju razpoložljivih virov. Odsotnost uravnoteženega razmišljanja se dandanes propagira s svetlobno hitrostjo zaradi prisotnosti interneta in socialnih omrežji, ki se lahko zelo hitro sprevržejo od izredno koristnega sistema v najbolj smrtonosno orožje človekovega uma.

 

 

Richard Coudenhove-Kalergi

 

 

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi - ali bolje rečeno - plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval Richard Coudenhove-Kalergi, kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige Praktični idealizem (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri slabo pismeni intelektualci trdijo, da je ta izjemni človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase.

 

To je popolna neumnost.

 

Na žalost ugotavljam, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in slabo pismeni publicisti. Človek, ki se je boril za preživetje Evrope, evropskih držav, evropskih narodov in je po pokolu prve svetovne vojne iskal možne rešitve za ponovno geopolitično renesanso našega kontinenta na podlagi njegove edinstvene multikulturne tradicije, v bran demokracije in svobode ter vse to v času prevzema svetovne oblasti s strani Združenih držav Amerike in nevarne sovjetske revolucije, naj bi načrtno razmišljal in podpiral nekakšno Evroarabijo oziroma postal predhodnik nacističnih rasnih eksperimentov?!

 

Očitno nekdo želi načrtno pomešati realne panevropske ideale, ki temeljijo na zgodovini naših narodov, na neponovljivi kulturi, na krščanskih vrednotah, z načrti drugih, na primer s Sorosovim skladom Open Society in njegovim neposrednim angažiranjem pri številnih prevzemih oblasti v zadnjih desetletjih, ali pa z novimi neonacističnimi gibanji, ki ponovno iščejo svoj prostor v evropskem političnem sistemu.

 

Coudenhove-Kalergi, sin avstro-ogrskega diplomata ter japonske matere, se je rodil v Tokiu in je bil član ene od najstarejših plemiških družin Bohemije. Bil je evropski, "mittelevropski" kozmopolit v najplemenitejšem smislu besede. Poznal je edinstvenost avstro-ogrskega cesarstva, ki je temeljilo na spoštovanju in enakopravnosti vseh svojih narodov, ter na tem utemeljil teorijo o možnem sobivanju vseh celinskih narodov znotraj bodoče Panevrope, ki ni bila predvidena kot federacija temveč kot nujna konfederacija držav, držav, ki bi sicer bile premajhne za samostojno preživetje v času velikih mednarodnih sprememb.

 

Lahko bi rekli, da je bil razsvetljen konservativec. Ne glede na sodobno propagando, ki prihaja iz bruseljskih pisarn, se skupni evropski projekt ni rodil sredi druge svetovne vojne na otoku Ventotene in z Manifestom Altiera Spinellija. Dvajset let pred tem je Kalergi na Dunaju združil več kot 2000 najpomembnejših politikov stare celine – med katerimi sta bila tudi naša Korošec in Gosar – in ustanovil Panevropsko gibanje. Njegov častni predsednik je postal francoski zunanji minister Aristide Briand, človek, ki je delil Kalergijevo idejo o nujnosti francosko-nemške sprave.

 

Oče panevropske ideje ni bil ne desni in ne levi. Bil je človek, ki je razmišljal in analiziral. In ker se ni dal politično popredalčkati, sta ga zasovražila tako nacizem kot komunizem. V Sloveniji smo morali počakati devetdeseta leta prejšnjega stoletja, da je lahko France Bučar ponovno ustanovil Slovensko panevropsko gibanje in da je preko njega pomagal demokratizirati našo državo in krojiti njene mednarodne stike. In ker se Coudenhove-Kalergi ni dal ujeti v vsakdanjo politiko, ga je vsakdanja politika skušala zlorabiti tako, da je njegove besede, vsakič ko je bilo potrebno, zlonamerno interpretirala, da bi ga in – če dovolite, da v tem trenutku govorim tudi kot predsednik Slovenskega panevropskega gibanja – da bi nas onemogočila v družbenem političnem udejstvovanju.

 

Laž o Kalergijevem planu iztrebljanja evropskih narodov, ki kroži po svetovnem spletu, se je utemeljila v knjigi Adijo Evropa, ki jo je napisal politični agitator, avstrijski negacionist nacističnih simpatij, Gerd Hosnik. Knjiga je izšla leta 2005 pri založbi Bright-Rainbow, v njej pa je Hosnik z uporabo natančnega jezikovnega dekonstruktivizma in načrtne zlorabe Kalergijevih misli njegovo analizo o morebitnih socialnih spremembah predstavil kot željo in plan za uničevanje Evrope.  

 

Inkriminirane besede, izvzete iz celotnega konteksta, se nahajajo v četrtem poglavju Praktičnega idealizma. Na eni strani in pol 180 strani dolge knjige piše, da "v daljni prihodnosti bo človek mešanica različnih ras. Današnje rase in socialni razredi bodo padli pod pritiskom časa, razdalje in predsodkov. Bodočo raso bo predstavljala evroaziatsko-afriška mešanica narodov".

 

Iz takšnega teoretičnega predvidevanja daljne prihodnosti, torej iz čiste analize pretekle zgodovine, se rodi predstava o rasnem planu. Vendar da bolj utemeljeno dokažem neumnost opisanega pristopa, si bom tudi sam dovolil enako zlorabo Kalergijevih besed. V istem poglavju, iz katerega je Hosnik črpal dokaze o veliki zaroti proti evropski rasi, ki naj bi danes predstavljala podlago za pasivnost evropske politike pred masovnimi migracijami, avtor piše, da "mešane rase proizvajajo ljudi brez karakterja, ki ne poznajo mere v obnašanju, so šibkega značaja in objektivno nezvesti. (…) Medtem ko je tipičen evropski predstavnik mešane rase ruski državljan, je njegov antipod otoški Anglež oziroma človek, ki je skozi zgodovino zaznal najmanjši odstotek rasne mešanice. Anglež predstavlja karakterialno moč svobodnega človeka, ki nam je podaril kategorijo Gentlemana".

 

A lahko potemtakem sklepamo tudi, da je v resnici Coudenhove-Kalergi oblikoval mogočen plan nadvlade čiste angleške rase nad Rusijo? Seveda lahko, če bomo ostali še naprej ujeti v past zlonamerne manipulacije. V kolikor pa smo pripravljeni biti svobodni ljudje, ki uporabljajo razum in pamet, bomo raje naredili nekaj, kar na žalost postaja zadnje čase revolucionarno dejanje: vzeli bomo v roke knjigo, jo prebrali v celoti in si ustvarili lastno mnenje! Vsakič, ko bomo tako ukrepali, bomo ponovno postali družbenopolitični subjekt in ne le pasiven objekt tuje volje.

 

Lastno mnenje, mnenje državljanov je tisto, česar se voditelji, politiki najbolj bojijo. Richard Coudenhove-Kalergi je imel plan, a ta plan je bila velika združena Evropa, ki bi temeljila na spoštovanju posameznih zgodovin, na skupnih krščanskih vrednotah in na enakopravnosti vseh držav od Poljske do Portugalske. Panevropa, kakor si jo je zamislil, bi bila precej bolj enostavna in pravična od današnje Evropske unije. Na nas je, da se v duhu ter na podlagi vrednot medsebojnega spoštovanja, ki nam jih je zapustil, še naprej borimo za boljši jutri. Če so, kot je sam zapisal, migracije zgodovinsko neizbežno dejstvo, to še ne pomeni, da moramo predati naš način življenja, naše vrednote, naše tradicije ali našo kulturo. Samo če se bomo kot Evropejci zavedali naše izjemne posebnosti, bomo lahko zagotovili prihodnost našemu prostoru in primerno sprejeli vanj migrante. Vendar to še zdaleč ne pomeni politike odprtih vrat pred vsakim migrantskim valom, s katerim se poskuša destabilizirati naš svet.

 

Mi, Panevropejci, živimo nenehno v duhu našega ustanovitelja, ki je nekoč, ko ga niso izbrali za Nobelovega nagrajenca, dejal, da je bolje si zaslužiti Nobelovo nagrado in je ne dobiti, kot jo dobiti in si jo ne zaslužiti. Prepričani smo v poštenost in splošno dobro naših dejanj. Zato sem po dolgih letih molčanja pred neumnostmi, ki krožijo po spletu, začutil dolžnost, da izkoristim priložnost, ki mi jo ponuja prisotnost v medijskem prostoru, da enkrat za vselej pred manipulacijami zaščitim organizacijo in vse člane, katerim imam v Sloveniji čast predsedovati od leta 2012 oziroma jih v svetu predstavljati kot član mednarodnega predsedstva.

 

Nihče od leta 1924 ni naredil več za Evropo in za njene narode, zato nima nihče pravice, da nad nami izvaja Rossinijev crescendo obrekovanja! Upam, da bo to moje razmišljanje pomagalo pri tem, da bodo mogočni topovski streli utihnili in se bo zaslišala resnica.

 

Dr. Laris Gaiser je predsednik Slovenske panevropskega gibanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.956
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.156
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.771
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.697
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.286
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.204
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.222
10/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060