Komentar

Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti

Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovani Plan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Vse skupaj je seveda popoln nesmisel in laž, vendar so tej zgodbi nasedli mnogi posamezniki, ki se imajo za intelektalce, zato se zdi nujno bralcem osvetliti dejansko ozadje te izmišljene zarote.

11.01.2019 23:59
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Richard Coudenhove-Kalergi   Panevropa   teorija zarote   migracije   Evropa   Afrika   laž   Laris Gaiser

Fotomontaža: portal+

Če so migracije zgodovinsko neizbežno dejstvo, to še ne pomeni, da moramo predati naš način življenja, vrednote, tradicije ali kulturo. Samo če se bomo kot Evropejci zavedali naše izjemne posebnosti, bomo lahko zagotovili prihodnost našemu prostoru in primerno sprejeli vanj migrante.

V prvem aktu opere Seviljski brivec ena od najlepših arij La calunnia è un venticello opisuje obrekovanje kot nežen veterček, ki se na koncu metaforično vedno spremeni v močan topovski strel: "Come un colpo di cannone!" Gioachino Rossini je navdih za opero našel v istoimenski komediji francoskega tajnega agenta in pisatelja Pierra Beaumarchaisa, v kateri je avtor napisal "Calomniez, calomniez, il en restera toujours quelque chose!", kar v slovenskem prevodu pomeni "Obrekujte, obrekujte, na koncu bo le nekaj ostalo!"

 

Obrekovanje temelji na škodoželjnosti in želji po preoblikovanju realnosti, pri tem pa se laž uporablja kot sredstvo za diskreditacijo nasprotnika ali sovražnika. Kot sem prav tukaj napisal natančno leto dni nazaj, širjenje lažnih novic ni velika novost naših časov. Ta fenomen je vedno obstajal, se je pa spremenil, a zgolj v kvantiteti in ne v kvaliteti. Zaradi interneta in spletnih strani je v zadnjih letih prodaja tiskanih časopisov drastično padla. Večina bralcev se zadovolji s hitrim seznamom dogodkov in nima časa, ali vsaj tako misli, za poglobljen razmislek. In posledično dobršen del novinarstva zgolj sledi trendu hitrega dostavljanja podatkov in sploh ne uporablja več poglobljenih analiz in raziskav, da bi podatke preoblikovalo v informacije. Sodobni informativni sistem tako kot najslabša politična utopija ljudem nudi občutek zadoščenja, saj jih prepriča, da vse vedo oziroma da poznajo resnico. Poplava površnih novic pa je samo metoda, s katero se želi še dodatno poneumiti človeka, da ne bi čutil potrebe po dodatnih vprašanjih, da ne bi zahteval dodatnih odgovorov - ali preprosto rečeno, da ne bi več razmišljal.

 

Obrekovanje, lažne novice so dimna zavesa, za katero se skriva resnica, ki je za tiste, ki imajo dejansko oblast, predragocena, da bi jo želeli obelodaniti ali deliti. Če časovno omejim svoje razmišljanje, bi lahko rekel, da smo v mednarodnem prostoru od 11. septembra 2001 dalje priča pravemu Rossinijevemu crescendu v uporabi laži in obrekovanja. Skoraj vsak svetovni voditelj je v zadnjih letih zagotovil svoj doprinos. Imamo kar nekaj šol lažnih novic: Bushevo, Blairovo, Zapaterovo, Sarkozyjevo, Hollandovo, Cameronovo ali Trumpovo. Vse šole so v napihovanju lažnih novic dosegle določene cilje in oblikovale zarotniške zgodbe, ki so nas pripeljale do precej bolj nestabilnega mednarodnega prostora.

 

Grešniki ponavadi najbolj ognjevito napadajo domnevno prisotnost lastnega greha v drugih osebah, in, kot smo vsak dan priča v Sloveniji, najraje oblikujejo izmišljene zarotniške zgodbe v upanju, da bodo eliminirali nasprotnike in politični prostor preoblikovali sebi v prid. Obrekujejo, obrekujejo in na koncu nekaj le ostane! Podobno kot na primer ostajajo skoraj dvesto let žive, zaradi Dumasove domišljije, (ne)resnice napisane v Protokolih sionskih modrecev.

 

Komplotizem je bolezen tako levega kot desnega političnega spektra, ki svojo moč črpa v lahkovernosti, banalnosti in slabi veri, a največjo moč mu da popolno pomanjkanje kritične analize informacij oziroma pomanjkanje metode pri razumevanju razpoložljivih virov. Odsotnost uravnoteženega razmišljanja se dandanes propagira s svetlobno hitrostjo zaradi prisotnosti interneta in socialnih omrežji, ki se lahko zelo hitro sprevržejo od izredno koristnega sistema v najbolj smrtonosno orožje človekovega uma.

 

 

Richard Coudenhove-Kalergi

 

 

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi - ali bolje rečeno - plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval Richard Coudenhove-Kalergi, kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige Praktični idealizem (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri slabo pismeni intelektualci trdijo, da je ta izjemni človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase.

 

To je popolna neumnost.

 

Na žalost ugotavljam, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in slabo pismeni publicisti. Človek, ki se je boril za preživetje Evrope, evropskih držav, evropskih narodov in je po pokolu prve svetovne vojne iskal možne rešitve za ponovno geopolitično renesanso našega kontinenta na podlagi njegove edinstvene multikulturne tradicije, v bran demokracije in svobode ter vse to v času prevzema svetovne oblasti s strani Združenih držav Amerike in nevarne sovjetske revolucije, naj bi načrtno razmišljal in podpiral nekakšno Evroarabijo oziroma postal predhodnik nacističnih rasnih eksperimentov?!

 

Očitno nekdo želi načrtno pomešati realne panevropske ideale, ki temeljijo na zgodovini naših narodov, na neponovljivi kulturi, na krščanskih vrednotah, z načrti drugih, na primer s Sorosovim skladom Open Society in njegovim neposrednim angažiranjem pri številnih prevzemih oblasti v zadnjih desetletjih, ali pa z novimi neonacističnimi gibanji, ki ponovno iščejo svoj prostor v evropskem političnem sistemu.

 

Coudenhove-Kalergi, sin avstro-ogrskega diplomata ter japonske matere, se je rodil v Tokiu in je bil član ene od najstarejših plemiških družin Bohemije. Bil je evropski, "mittelevropski" kozmopolit v najplemenitejšem smislu besede. Poznal je edinstvenost avstro-ogrskega cesarstva, ki je temeljilo na spoštovanju in enakopravnosti vseh svojih narodov, ter na tem utemeljil teorijo o možnem sobivanju vseh celinskih narodov znotraj bodoče Panevrope, ki ni bila predvidena kot federacija temveč kot nujna konfederacija držav, držav, ki bi sicer bile premajhne za samostojno preživetje v času velikih mednarodnih sprememb.

 

Lahko bi rekli, da je bil razsvetljen konservativec. Ne glede na sodobno propagando, ki prihaja iz bruseljskih pisarn, se skupni evropski projekt ni rodil sredi druge svetovne vojne na otoku Ventotene in z Manifestom Altiera Spinellija. Dvajset let pred tem je Kalergi na Dunaju združil več kot 2000 najpomembnejših politikov stare celine – med katerimi sta bila tudi naša Korošec in Gosar – in ustanovil Panevropsko gibanje. Njegov častni predsednik je postal francoski zunanji minister Aristide Briand, človek, ki je delil Kalergijevo idejo o nujnosti francosko-nemške sprave.

 

Oče panevropske ideje ni bil ne desni in ne levi. Bil je človek, ki je razmišljal in analiziral. In ker se ni dal politično popredalčkati, sta ga zasovražila tako nacizem kot komunizem. V Sloveniji smo morali počakati devetdeseta leta prejšnjega stoletja, da je lahko France Bučar ponovno ustanovil Slovensko panevropsko gibanje in da je preko njega pomagal demokratizirati našo državo in krojiti njene mednarodne stike. In ker se Coudenhove-Kalergi ni dal ujeti v vsakdanjo politiko, ga je vsakdanja politika skušala zlorabiti tako, da je njegove besede, vsakič ko je bilo potrebno, zlonamerno interpretirala, da bi ga in – če dovolite, da v tem trenutku govorim tudi kot predsednik Slovenskega panevropskega gibanja – da bi nas onemogočila v družbenem političnem udejstvovanju.

 

Laž o Kalergijevem planu iztrebljanja evropskih narodov, ki kroži po svetovnem spletu, se je utemeljila v knjigi Adijo Evropa, ki jo je napisal politični agitator, avstrijski negacionist nacističnih simpatij, Gerd Hosnik. Knjiga je izšla leta 2005 pri založbi Bright-Rainbow, v njej pa je Hosnik z uporabo natančnega jezikovnega dekonstruktivizma in načrtne zlorabe Kalergijevih misli njegovo analizo o morebitnih socialnih spremembah predstavil kot željo in plan za uničevanje Evrope.  

 

Inkriminirane besede, izvzete iz celotnega konteksta, se nahajajo v četrtem poglavju Praktičnega idealizma. Na eni strani in pol 180 strani dolge knjige piše, da "v daljni prihodnosti bo človek mešanica različnih ras. Današnje rase in socialni razredi bodo padli pod pritiskom časa, razdalje in predsodkov. Bodočo raso bo predstavljala evroaziatsko-afriška mešanica narodov".

 

Iz takšnega teoretičnega predvidevanja daljne prihodnosti, torej iz čiste analize pretekle zgodovine, se rodi predstava o rasnem planu. Vendar da bolj utemeljeno dokažem neumnost opisanega pristopa, si bom tudi sam dovolil enako zlorabo Kalergijevih besed. V istem poglavju, iz katerega je Hosnik črpal dokaze o veliki zaroti proti evropski rasi, ki naj bi danes predstavljala podlago za pasivnost evropske politike pred masovnimi migracijami, avtor piše, da "mešane rase proizvajajo ljudi brez karakterja, ki ne poznajo mere v obnašanju, so šibkega značaja in objektivno nezvesti. (…) Medtem ko je tipičen evropski predstavnik mešane rase ruski državljan, je njegov antipod otoški Anglež oziroma človek, ki je skozi zgodovino zaznal najmanjši odstotek rasne mešanice. Anglež predstavlja karakterialno moč svobodnega človeka, ki nam je podaril kategorijo Gentlemana".

 

A lahko potemtakem sklepamo tudi, da je v resnici Coudenhove-Kalergi oblikoval mogočen plan nadvlade čiste angleške rase nad Rusijo? Seveda lahko, če bomo ostali še naprej ujeti v past zlonamerne manipulacije. V kolikor pa smo pripravljeni biti svobodni ljudje, ki uporabljajo razum in pamet, bomo raje naredili nekaj, kar na žalost postaja zadnje čase revolucionarno dejanje: vzeli bomo v roke knjigo, jo prebrali v celoti in si ustvarili lastno mnenje! Vsakič, ko bomo tako ukrepali, bomo ponovno postali družbenopolitični subjekt in ne le pasiven objekt tuje volje.

 

Lastno mnenje, mnenje državljanov je tisto, česar se voditelji, politiki najbolj bojijo. Richard Coudenhove-Kalergi je imel plan, a ta plan je bila velika združena Evropa, ki bi temeljila na spoštovanju posameznih zgodovin, na skupnih krščanskih vrednotah in na enakopravnosti vseh držav od Poljske do Portugalske. Panevropa, kakor si jo je zamislil, bi bila precej bolj enostavna in pravična od današnje Evropske unije. Na nas je, da se v duhu ter na podlagi vrednot medsebojnega spoštovanja, ki nam jih je zapustil, še naprej borimo za boljši jutri. Če so, kot je sam zapisal, migracije zgodovinsko neizbežno dejstvo, to še ne pomeni, da moramo predati naš način življenja, naše vrednote, naše tradicije ali našo kulturo. Samo če se bomo kot Evropejci zavedali naše izjemne posebnosti, bomo lahko zagotovili prihodnost našemu prostoru in primerno sprejeli vanj migrante. Vendar to še zdaleč ne pomeni politike odprtih vrat pred vsakim migrantskim valom, s katerim se poskuša destabilizirati naš svet.

 

Mi, Panevropejci, živimo nenehno v duhu našega ustanovitelja, ki je nekoč, ko ga niso izbrali za Nobelovega nagrajenca, dejal, da je bolje si zaslužiti Nobelovo nagrado in je ne dobiti, kot jo dobiti in si jo ne zaslužiti. Prepričani smo v poštenost in splošno dobro naših dejanj. Zato sem po dolgih letih molčanja pred neumnostmi, ki krožijo po spletu, začutil dolžnost, da izkoristim priložnost, ki mi jo ponuja prisotnost v medijskem prostoru, da enkrat za vselej pred manipulacijami zaščitim organizacijo in vse člane, katerim imam v Sloveniji čast predsedovati od leta 2012 oziroma jih v svetu predstavljati kot član mednarodnega predsedstva.

 

Nihče od leta 1924 ni naredil več za Evropo in za njene narode, zato nima nihče pravice, da nad nami izvaja Rossinijev crescendo obrekovanja! Upam, da bo to moje razmišljanje pomagalo pri tem, da bodo mogočni topovski streli utihnili in se bo zaslišala resnica.

 

Dr. Laris Gaiser je predsednik Slovenske panevropskega gibanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
7
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,393
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,946
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,002
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,495
05/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,344
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,228
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,159
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,058
09/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 367
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,449