Komentar

Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje

Staš Vrenko je umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkciji Ljudmile, laboratorija za znanost in umetnost, Zavoda Projekt Atol in P74 proizvedel tri hiperinteligentne strojne umetnine, ki gledalca omogočajo, istočasno pa ga približujejo tehno-utopiji s tem, ko ga racionalno pospešujejo. Zgradil je naprave-umetnine, ki nam omogočajo, bolje rečeno, nam dovolijo, da posegamo vanje. Dovolijo nam, da se dobesedno vpletemo v njih. 

13.01.2019 08:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Staš Vrenko   Ljudmila   Luka Frelih   Hi-fi   Wi-fi  

Foto: Radio Študent

"Menim, da smo na višku modernistične oscilacije."

Predstavljate si državne in kapitalistične organizacije, ki bi nas spodbujale, da neovirano vstopimo v njihove naprave, uradnega ali neuradnega Pentagrama. Kuratorka intermedijske postavitve z naslovom Zanke v prenosu v razvojnem prostoru Osmo/za je Lenka Djordjević, sokuratorka pa je Maja Burja. Preden vstopimo v umetnino-napravo, želim, da veste, da je v komentar nepodredno vpleten Luka Frelih, ki je velik čudež mesta Ljubljana. Preden vstopimo v umetnino-napravo z naslovom Zanke v prenosu, poglejmo v dve kratici, od katerih bomo eno nujno potrebovali, da se bomo lahko približali sijajnemu Stašu Vrenku, ki s svojim talentom členi umetnost XXI. stoletja.

 

Najprej vstopimo v dve okrajšavi: prva je / Hi-fi (1969), druga pa / Wi-fi (1999), obe pomenita veliko več, kot sam opis tistega, kar nam omogočata. Obe sta domislici marketinške stroke, ki je želela posredno opisati, kaj naprava opravlja, kaj omogoča. "Hi-fi" nam govori, da bomo lahko s pomočjo zvočnega aprata, ki ima oznako "hi-fi", podoživeli, recimo, Brahmsov koncert tako kvalitetno kot v Berlinski filharmoniji. Marketinška služba korporacije nas je s to kratico želela prepričati, da ne bo glasbeno doživetje na njihovi napravi nič manjše kot v prostoru samega dejanja. "Hi" (high) je kratica za visoko, "fi" zvestobo (fidelity) prenosa, zvestobo, ki spremlja originalno izvedbo.

 

Druga kratica "Wi-fi" pa je visoka brezžična zvestoba prenosa digitalne, binarne informacije, ki nas poveže na računalniško omrežje. Konec vpogleda v dve tehno okrajšavi. "Wi-fi" mobilni tele----fon je eden od treh osrednjih materialnih  segmentov Vrenkove skulpture, drugi segment je vezje, sestavljeno iz podsistemov - blokov, tretji pa je baterija. Konec uvoda in takoj zatem vzporednica med dvema umetninama-napravama-inštrumentoma:

 

Vrenkovo prvo umetniško delo se je imenovalo Veznik, umetnino je sestavljalo šest enakih naprav. Vsaka je bila sestavljena iz radijskega sprejemnika in oddajnika, vmes pa je bilo nameščenih šest blokov vezij, ki jih je možno prekablirati, s tem pa jim spremeniti zvočno pokrajino. Umetnina Veznik je - poleg tega, da je medij - tudi inštrument, kot je recimo violončelo. Vrenkova druga umetnina pa se imenuje Tehnike posvojitve. Ta za svoj poesis uporablja snemalno logiko mimezisa pokrajin in njeno tehnološko odzivanje ter transformiranje teh istih zvočnih pokrajin. Tretje umetniško delo, ki mu v današnjem komentarju sledimo, je bilo pred kratkim predstavljeno javnosti. Zanke v prenosu je v smislu serije nadvse blizu umetnini Veznik. V formalnem smislu pa sta si različna.

 

Osnova umetnine-inštrumenta Zanke v prenosu je sistem treh brezžično povezanih mobilnih tele----fonov. S hitrostjo signalov in algoritmičnih procesov v tele----fonu se ti med seboj povezujejo in interaktivno omogočajo, a so še vedno zvesti mreži. Digresija: Umetnost se je v prejšnjem stoletju povezovala na sceni, npr. (FV 112-116), danes pa se povezuje na mreži (npr. Leonardo).

 

Nadaljujmo: Uporabniki te naprave z ogromno hitostjo vplivajo eden na drugega, ko se to zgodi, gledalec to tudi vidi prek signalnega svetila. Drug drugemu dodeljujejo gabarite produciranja zvočnosti. Na tem mestu se bom zaustavil in pred vas postavil nadvse pomembno poenostavitev, da boste lahko brez večjih težav vstopili v razumevanje skulpture. 

 

Primer I.: Imate problem s prevoznim sredstvom, pripeljete avtomobil k svojemu avtomehaniku in čakate, da pridete na vrsto, v drugem koraku pride vaš avtomehanik do vas in vas vparaša, kaj je narobe z vašim avtomobilom. Vi mu poskušate opisati problem in zdaj pride do našega momenta, avtomehanik vam reče: "Prižgite motor, da ga bom poslušal!" Kaj avtomehanik zaznava, ko ga posluša? Glasbo, zvok ali zvok problema.

 

Primer II.: Tako kot pesnik moderne Dragotin Kette poskuša obnoviti in s tem umetno ustvariti s pomočjo verzifikacije svoje doživetje s pomola San Carlo v Trstu, tako nas želi novoveški umetnik Staš Vrenko vplesti v umetnino-medij, da ga premislite, ko poslušate digitalno zvočnost z njegovo odprto dramaturgijo. Tako kot sem se tudi sam intenzivno vpletel. Naj poetsko opišem: kakšen je zvok borze v pretoku izmenjave dobrin. Bralec, poglej v besedo dobrina. Nekaj, kar je dobro za vse nas, in kakšen je zvok, ko se podre ta hiperobčutljiva strojnica in začneta prodaja in preprodaja izisljevati druga drugo, ko nista več v skladu ena z drugo.

 

Vrnimo se k Stašu Vrenku: "Želim narediti in razumeti medij, ga izolirati od narativnosti in kulturnega, želim pogledati vanj - v njegove medijske specifičnosti, ki so onkraj kulturnega konteksta njegove uporabe; pretirano ukvarjanje z "vsebino", ko nalagaš na medij zgodbe in mite, odrine samo medijskost, fokus se premakne na polje družbenega. Menim, da smo še vedno v podaljšku modernizma, obravnava medija kot materije in tehnike je še vedno nujna."

 

Takoj dodam: "Menim, da smo na višku modernistične oscilacije."

 

Staš Vrenko nadaljuje: "Želim prodreti v samo materialnost medija. Tudi inženir, ko projektira, recimo - čip -  istočasno misli o njegovem vmesniku, o njegovi dostopnosti, o dostopnosti do vsebin čipa. Tudi sam si to želim. Želim vstopiti v sam material, vstopiti v njegovo "kronopoetičnost", ne želim pa, da je medij razumljen zgolj kot nekaj, kar dela v času, ampak da se osvetli njegovo lastno ustvarjanje specifičnih časovnosti, saj šteje, misli in se preračunava. Da vstopi v svoj čas, ki je vzporeden našemu času, da živi stroj v svojem strojnem svetu - za boljše razumevnje - v svoji nečloveškosti. Da se povzpne na drugo raven stvarnosti - da proizvaja svojo stvarnost dobesedno. To pa je že poetično!"

 

Takoj dodam: "Da, to je že monumentalen vstop v umetnost samo, v optimalno projekcijo. To je ogromno, več ne more biti!"

 

Bralec, moraš vedeti, da Staš Vrenko tudi sam programira aplikacije za blackbox tele----fon, ki ni več samo telefon ampak univezalni stroj, računalnik, programje, medmrežje, televizija. Zato tele----fon v komentarju pišem na poseben način, da je vnaprej jasno, da je ta "presenetljivi tele----fon" veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje, veliko več. Pravzaprav bi morala ta naprava dobiti popolnoma drugo ime, mogoče ga še bo.

 

Vsak posamičen blok Zanke v prenosu ima svojo časovno logiko; eni štejejo zaporedoma, drugi množijo in podobno. Med seboj jih je možno dobesedno povezati s kablažo, jih prekablirati ali pa jim z nadzornim gumbom nastavljati parametre. V umetnini Staša Vrenka potekata dva procesa:

 

1. osciliranje / prva raven poteka, ko se loop (vzorec) dogaja med vezjem,

 

2. cirkuliranje znotraj blokov štetja (ne preračunavanje: ali se splača, ali se ne splača). V umetnosti obstaja, če vse, ampak čisto vse odpade, še vedno užitek lepe zanke.

 

 

Vsi procesi pa potekajo tako, da dobimo skupno zvočnost, zvočnost, ki nas povezuje in je istočasno zvok povezanosti! Glasba je bila vedno inštrumentalni poezis (sinfonični orkester) danes pa glasba povezuje instrumente (EE-eksperimentalna elektronika) ...

 

 

 

 

Staš Vrenko fantastično reagira, pogleda naju z Luko Frelihom in izvrstno intervenira: "Kaj je glasba napram zvoku? Seveda, glasba je semantična vrednost organiziranega zvoka!" Potem postane in doda: "Mogoče pa sploh ni več potrebna beseda "organizirana", mogoče pa je ta beseda celo zastarela." Rad bi verjel, da ima ta modri mladenič prav. Pogledam Luko Freliha in vidim, da ima prav. Staš Vrenko je lahko neskončno zadovoljen, da je poleg Jožeta Baršija v svojem življenju srečal tudi Luko Freliha.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Nova svilena pot in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
1
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,177
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,733
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,801
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,834
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,749
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,593
07/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,477
08/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,251
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,553
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 855