Komentar

Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje

Staš Vrenko je umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkciji Ljudmile, laboratorija za znanost in umetnost, Zavoda Projekt Atol in P74 proizvedel tri hiperinteligentne strojne umetnine, ki gledalca omogočajo, istočasno pa ga približujejo tehno-utopiji s tem, ko ga racionalno pospešujejo. Zgradil je naprave-umetnine, ki nam omogočajo, bolje rečeno, nam dovolijo, da posegamo vanje. Dovolijo nam, da se dobesedno vpletemo v njih. 

13.01.2019 08:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Staš Vrenko   Ljudmila   Luka Frelih   Hi-fi   Wi-fi  

Foto: Radio Študent

"Menim, da smo na višku modernistične oscilacije."

Predstavljate si državne in kapitalistične organizacije, ki bi nas spodbujale, da neovirano vstopimo v njihove naprave, uradnega ali neuradnega Pentagrama. Kuratorka intermedijske postavitve z naslovom Zanke v prenosu v razvojnem prostoru Osmo/za je Lenka Djordjević, sokuratorka pa je Maja Burja. Preden vstopimo v umetnino-napravo, želim, da veste, da je v komentar nepodredno vpleten Luka Frelih, ki je velik čudež mesta Ljubljana. Preden vstopimo v umetnino-napravo z naslovom Zanke v prenosu, poglejmo v dve kratici, od katerih bomo eno nujno potrebovali, da se bomo lahko približali sijajnemu Stašu Vrenku, ki s svojim talentom členi umetnost XXI. stoletja.

 

Najprej vstopimo v dve okrajšavi: prva je / Hi-fi (1969), druga pa / Wi-fi (1999), obe pomenita veliko več, kot sam opis tistega, kar nam omogočata. Obe sta domislici marketinške stroke, ki je želela posredno opisati, kaj naprava opravlja, kaj omogoča. "Hi-fi" nam govori, da bomo lahko s pomočjo zvočnega aprata, ki ima oznako "hi-fi", podoživeli, recimo, Brahmsov koncert tako kvalitetno kot v Berlinski filharmoniji. Marketinška služba korporacije nas je s to kratico želela prepričati, da ne bo glasbeno doživetje na njihovi napravi nič manjše kot v prostoru samega dejanja. "Hi" (high) je kratica za visoko, "fi" zvestobo (fidelity) prenosa, zvestobo, ki spremlja originalno izvedbo.

 

Druga kratica "Wi-fi" pa je visoka brezžična zvestoba prenosa digitalne, binarne informacije, ki nas poveže na računalniško omrežje. Konec vpogleda v dve tehno okrajšavi. "Wi-fi" mobilni tele----fon je eden od treh osrednjih materialnih  segmentov Vrenkove skulpture, drugi segment je vezje, sestavljeno iz podsistemov - blokov, tretji pa je baterija. Konec uvoda in takoj zatem vzporednica med dvema umetninama-napravama-inštrumentoma:

 

Vrenkovo prvo umetniško delo se je imenovalo Veznik, umetnino je sestavljalo šest enakih naprav. Vsaka je bila sestavljena iz radijskega sprejemnika in oddajnika, vmes pa je bilo nameščenih šest blokov vezij, ki jih je možno prekablirati, s tem pa jim spremeniti zvočno pokrajino. Umetnina Veznik je - poleg tega, da je medij - tudi inštrument, kot je recimo violončelo. Vrenkova druga umetnina pa se imenuje Tehnike posvojitve. Ta za svoj poesis uporablja snemalno logiko mimezisa pokrajin in njeno tehnološko odzivanje ter transformiranje teh istih zvočnih pokrajin. Tretje umetniško delo, ki mu v današnjem komentarju sledimo, je bilo pred kratkim predstavljeno javnosti. Zanke v prenosu je v smislu serije nadvse blizu umetnini Veznik. V formalnem smislu pa sta si različna.

 

Osnova umetnine-inštrumenta Zanke v prenosu je sistem treh brezžično povezanih mobilnih tele----fonov. S hitrostjo signalov in algoritmičnih procesov v tele----fonu se ti med seboj povezujejo in interaktivno omogočajo, a so še vedno zvesti mreži. Digresija: Umetnost se je v prejšnjem stoletju povezovala na sceni, npr. (FV 112-116), danes pa se povezuje na mreži (npr. Leonardo).

 

Nadaljujmo: Uporabniki te naprave z ogromno hitostjo vplivajo eden na drugega, ko se to zgodi, gledalec to tudi vidi prek signalnega svetila. Drug drugemu dodeljujejo gabarite produciranja zvočnosti. Na tem mestu se bom zaustavil in pred vas postavil nadvse pomembno poenostavitev, da boste lahko brez večjih težav vstopili v razumevanje skulpture. 

 

Primer I.: Imate problem s prevoznim sredstvom, pripeljete avtomobil k svojemu avtomehaniku in čakate, da pridete na vrsto, v drugem koraku pride vaš avtomehanik do vas in vas vparaša, kaj je narobe z vašim avtomobilom. Vi mu poskušate opisati problem in zdaj pride do našega momenta, avtomehanik vam reče: "Prižgite motor, da ga bom poslušal!" Kaj avtomehanik zaznava, ko ga posluša? Glasbo, zvok ali zvok problema.

 

Primer II.: Tako kot pesnik moderne Dragotin Kette poskuša obnoviti in s tem umetno ustvariti s pomočjo verzifikacije svoje doživetje s pomola San Carlo v Trstu, tako nas želi novoveški umetnik Staš Vrenko vplesti v umetnino-medij, da ga premislite, ko poslušate digitalno zvočnost z njegovo odprto dramaturgijo. Tako kot sem se tudi sam intenzivno vpletel. Naj poetsko opišem: kakšen je zvok borze v pretoku izmenjave dobrin. Bralec, poglej v besedo dobrina. Nekaj, kar je dobro za vse nas, in kakšen je zvok, ko se podre ta hiperobčutljiva strojnica in začneta prodaja in preprodaja izisljevati druga drugo, ko nista več v skladu ena z drugo.

 

Vrnimo se k Stašu Vrenku: "Želim narediti in razumeti medij, ga izolirati od narativnosti in kulturnega, želim pogledati vanj - v njegove medijske specifičnosti, ki so onkraj kulturnega konteksta njegove uporabe; pretirano ukvarjanje z "vsebino", ko nalagaš na medij zgodbe in mite, odrine samo medijskost, fokus se premakne na polje družbenega. Menim, da smo še vedno v podaljšku modernizma, obravnava medija kot materije in tehnike je še vedno nujna."

 

Takoj dodam: "Menim, da smo na višku modernistične oscilacije."

 

Staš Vrenko nadaljuje: "Želim prodreti v samo materialnost medija. Tudi inženir, ko projektira, recimo - čip -  istočasno misli o njegovem vmesniku, o njegovi dostopnosti, o dostopnosti do vsebin čipa. Tudi sam si to želim. Želim vstopiti v sam material, vstopiti v njegovo "kronopoetičnost", ne želim pa, da je medij razumljen zgolj kot nekaj, kar dela v času, ampak da se osvetli njegovo lastno ustvarjanje specifičnih časovnosti, saj šteje, misli in se preračunava. Da vstopi v svoj čas, ki je vzporeden našemu času, da živi stroj v svojem strojnem svetu - za boljše razumevnje - v svoji nečloveškosti. Da se povzpne na drugo raven stvarnosti - da proizvaja svojo stvarnost dobesedno. To pa je že poetično!"

 

Takoj dodam: "Da, to je že monumentalen vstop v umetnost samo, v optimalno projekcijo. To je ogromno, več ne more biti!"

 

Bralec, moraš vedeti, da Staš Vrenko tudi sam programira aplikacije za blackbox tele----fon, ki ni več samo telefon ampak univezalni stroj, računalnik, programje, medmrežje, televizija. Zato tele----fon v komentarju pišem na poseben način, da je vnaprej jasno, da je ta "presenetljivi tele----fon" veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje, veliko več. Pravzaprav bi morala ta naprava dobiti popolnoma drugo ime, mogoče ga še bo.

 

Vsak posamičen blok Zanke v prenosu ima svojo časovno logiko; eni štejejo zaporedoma, drugi množijo in podobno. Med seboj jih je možno dobesedno povezati s kablažo, jih prekablirati ali pa jim z nadzornim gumbom nastavljati parametre. V umetnini Staša Vrenka potekata dva procesa:

 

1. osciliranje / prva raven poteka, ko se loop (vzorec) dogaja med vezjem,

 

2. cirkuliranje znotraj blokov štetja (ne preračunavanje: ali se splača, ali se ne splača). V umetnosti obstaja, če vse, ampak čisto vse odpade, še vedno užitek lepe zanke.

 

 

Vsi procesi pa potekajo tako, da dobimo skupno zvočnost, zvočnost, ki nas povezuje in je istočasno zvok povezanosti! Glasba je bila vedno inštrumentalni poezis (sinfonični orkester) danes pa glasba povezuje instrumente (EE-eksperimentalna elektronika) ...

 

 

 

 

Staš Vrenko fantastično reagira, pogleda naju z Luko Frelihom in izvrstno intervenira: "Kaj je glasba napram zvoku? Seveda, glasba je semantična vrednost organiziranega zvoka!" Potem postane in doda: "Mogoče pa sploh ni več potrebna beseda "organizirana", mogoče pa je ta beseda celo zastarela." Rad bi verjel, da ima ta modri mladenič prav. Pogledam Luko Freliha in vidim, da ima prav. Staš Vrenko je lahko neskončno zadovoljen, da je poleg Jožeta Baršija v svojem življenju srečal tudi Luko Freliha.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
18
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
38
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,065
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,231
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,756
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,288
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,099