Razmišljam. In ker to delam na glas, bo spet to dvignilo nekaj prahu. Vendar to res ni moj namen. Nočem izpasti pametnjakovič, vendar pa sem ob teh spoznanjih težko tiho. In rad povem, ker bi rad pomagal, ker rad delim … Velik privilegij imam, vem, da lahko svet opazujem in živim s takšno žlico. In tudi zato se mi zdi odgovorno, da povem, če me kaj zmoti, kaj skrbi, če se s čim ne strinjam ... 

Ne, ni lahko. To, da svet postane tvoj dom, zveni romantično morda le na prvi pogled. Tisti, ki znajo modrovati, kako je nam, ki potujemo, neskončno luštno, gotovo niso spali v mesecu dni v 17 različnih posteljah. Ali v 16 dneh naredili 14 letov v 9 državah. Kdor je, ve, da je to pesjansko naporno. In da to človek lahko dela na kratek rok, ker mu da telo vedeti, da tudi če srce želi, je glava na mestu. Je pa res, da se človek navadi umiriti, dovolj spati in pametno živeti v času skakanja po svetu. Vendar je na dolgi rok stvar jasna ... 

Žiga Vavpotič in Borut Pahor, predsednik republike. (Foto: FB)

Po 22 dneh nazaj v Evropo. Drži, tokrat združeno, poslovno in zasebno. Indija in Kitajska. Obe zanimivi, obe zahtevni in obe tako barvito nepopolno popolni. Hvala obema za nova znanja, nova znanstva, nove poglede, ideje, izkušnje … Kako bi človek lahko pozabil peko palačink v templju v Indiji za širše družbeno dobro, neskončno izkrečenih namaste pogledov, razumevanje prioritet in dolgoročnega razmišljanja v različnih kulturah in seveda prvega nastopa na odru kitajskih karaok. Ker včeraj nisem uspel hitro zaspati, je raziskovalna žilica v meni sprožila razmišljanje glede Slovenije in njene zunanje politike. Z zanimanjem sem pogledal, kdaj in kako so potekali uradni obiski v Indiji in na Kitajskem. In zato je nastal ta zapis. In priznam, še težje sem zaspal ... 

Zadnji obisk predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh veleposlaništev pravilne, pred osmimi leti. Da, prav ste prebrali. 8 let ni naš predsednik republike ali vlade obiskal ne Indije ne Kitajske. Popravek, da bomo korektni - leta 2015 je dr. Miro Cerar obiskal Kitajsko, vendar je bilo to v sklopu vrha 16+1.

Razlogov za to je verjetno mnogo in drži, ne poznam jih. Vendar si bom drznil zapisati, da se bo morala slovenska zunanja politika krepko zamisliti in še bolj pomembno, krepko spremeniti. Pustimo stalno tekmovanje različnih funkcij in resno pomanjkanje strateškega pristopa. Neskončno mi gre na živce pametovanje javnosti, ko se politikom očitajo poti v tujino. Če mi ne bomo šli k svetu, svet ne bo prišel k nam. In živeti v mehurčku, razmišljati, da v globalni povezanosti sveta ne rabimo, je preprosto strel v nogo na dolgi rok.

Žiga Vavpotič in Al Gore, bivši podpredsednik ZDA. (Foto: FB)

Ne zagovarjam ne Indije in ne Kitajske, vendar spoštovani, če ne razumemo, da je Kitajska (poleg ZDA, da ne bo kakšne zamere) ena ključnih velesil današnjega dne in da bo Indija postala ena najpomembnejših držav prihodnosti (no, s svojim prebivalstvom in priložnostmi to sicer že je), potem se bojim, da ne razumemo, kje danes svet je.

Drži, Slovenija je majhna država, verjetno za Indijo in Kitajsko povsem nepomembna. Vendar si majhnost ustvarjamo sami. Tudi in predvsem zato bi bilo po mojem skromnem mnenju ključno, da v te države pošiljamo najboljše veleposlanike, da te države obiskujemo redno, da imamo strateške razmisleke glede sodelovanja in da kujemo redno zavezništva, sodelovanja in prijateljstva. In to se začne na najvišji ravni.

Samo tako bomo lahko postali pomembnejši, in če verjamem v kaj, je to, ta imamo kot Slovenija, kot izjemni ljudje, tema velikima državama res kar nekaj stvari za ponuditi. In tudi zato bi morali od slovenske zunanje politike terjati resen premislek, zahtevati od pristojnih, da vključijo v te poglede različne deležnike in da vemo, kdo smo, kje smo najboljši in kaj lahko naredimo, da bo tudi Slovenija postala pomembna točka na zemljevidu sveta. To znamo in zmoremo. In to, da lahko majhne države delajo preboje, dokazujejo med drugim Estonija, Singapur, Dubaj in še bi lahko našteval.

V zadnjem letu sem bil v Indiji trikrat (enkrat zasebno, pa še takrat sem seveda izkoristil za poslovne pogovore), prav tako pa sem bil trikrat na Kitajskem. V letu dni. Tudi in predvsem zato, ker je partnerstva, priložnosti in razvoj treba pogosto načrtovati osebno, v stiku z ljudmi, v razumevanju utripov države in dogajanja … Ne zato, ker je tako luštno potovati, verjemite mi, nikjer ni bolj udobno kot doma, v trenirki in crocsih.

V razmislek in komentar. Enostavno me je šokiralo, da v osmih letih ni bilo slovenskih obiskov na najvišji ravni v Indiji in na Kitajskem. Morda pa se motim in nisem imel dobrih virov pozno ponoči. To bi me v bistvu še najbolj razveselilo …

Žiga Vavpotič je predsednik upravnega podjetja Outfit7 Limited. Bil je tudi soustanovitelj Zavoda Ypsilon, pobudnik projekta Simbioza in eden izmed snovalcev pobude Act Tank.