Razkrivamo

Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."

Nemški jezikoslovec Peter Eisenberg je avtor odličnega eseja o tem, kako narediti ženske v jeziku vidnejše. Se moramo v ta namen povzpeti nad slovnico ali pravopis? Raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, čemur rečemo "spoljenje", gre očitno vštric z jezikovnimi metodami, ki spominjajo na policijske. V resnici pa ženski slovnični spol, ki je v indoevropskih jezikih nastal - za razliko od moškega, ki je označeval živo, in srednjega, ki je označeval neživo - kot tretji spol in se usmeril v izražanje skupnih in pojmovnih imen samostalnikov. To pa z ženskim naravnim spolom ni imelo ničesar skupnega ... Razlike, ki je seveda bistvena, večina ljudi ne pozna, pomeni pa, da ženski slovnični spol nima nobene zveze z biološkim ženskim spolom.

16.01.2019 23:12
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   jezik   Peter Eisenberg   spol   spoljenje   slovnični spol   ženski spol   moški spol   jezikoslovje   slovnica   pravopis   Saška Štumberger

Pravičnosti spolov ne more biti, če jo želimo doseči z manipulacijami sistema slovničnih spolov. Popolne simetrije kategorij pri naravnih jezikih ni, teoretično pa bi imela podoben status kot labilno ravnotežje v fiziki.

Razprava o izražanju spolne nebinarnosti v slovenščini, ki se je v začetku leta 2018 začela na slovenističnem forumu Slovlit, je konec lanskega leta dosegla mednarodno strokovno javnost. V Suvremeni lingvistiki je bil o tematiki objavljen članek Vojka Gorjanca in Damjana Popiča (vir). Članek jasno podpre spreminjanje jezika s pozicij moči, tj. senatov fakultet, zaradi netočnih navedb (npr. o tem, da v Mladini uporabljajo podčrtaj, str. 331) in trditev, da je bila reakcija na moj prvi članek na portalu+ (vir) "tihi protest", čeprav je objava v resnici prinesla glasen začetek prepotrebne razprave (vir), ga priporočam v branje tudi nestrokovni javnosti.

 

Na nemškem govornem področju medtem beremo o nasprotovanju spoljenju (rabi oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ki je ne smemo zamenjevati z enakopravnostjo spolov, op. S. Š.). V Avstriji je leta 2014 izšlo javno pismo, v katerem 800 jezikovnih kritikov nasprotuje takim spremembam (vir), postavljajo se vprašanja o protiustavnosti obveznega spoljenja v šolstvu (vir).

 

Oglašajo se tudi jezikoslovci v Nemčiji. Med njimi pogosto profesor dr. Peter Eisenberg, ki o spoljenju pravi: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije." (vir). Prav Eisenberg je avtor eseja o zlorabljenem spolu (Das missbrauchte Geschlecht), ki ga objavljamo v nadaljevanju, prvič pa je bil objavljen v münchenskem časniku Süddeutsche Zeitung (vir) pred skoraj dvema letoma. Esej je za portal+ s privoljenjem avtorja prijazno prevedla profesorica Saška Štumberger.

 

 

Dr. Peter Eisenberg je svoj tekst objavil v Süddeutsche Zeitung. (Foto: www.wie-bitte-denken-sie.de)

 

 

ZLORABLJENI SPOL

 

Kako lahko naredimo ženske v jeziku bolj vidne? Se moramo za to kot gospodar ali gospodarica povzpeti nad slovnico? Spoljenje (raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ki je ne smemo zamenjevati z enakopravnostjo spolov, op. S. Š.) gre z roko v roki z jezikovnopolicijskimi metodami.

 

Ko je bila pred skoraj štiridesetimi leti odpravljena gospodična (Fräulein) in se je začelo spoljenje, smo hoteli s tem prispevati k vidnosti žensk v jeziku. Že takrat se je začel uvajati način mišljenja, ki se je moral izkazati kot napačen. Najobičajnejša oblika spoljenja je bila zamenjava besed kot pek (Bäcker) s pekovka in pek (Bäckerin und Bäcker). Pričakovali smo, da bo to omogočilo pravičnost med spoloma, pekovka (Bäckerin) bo označevala ženske, pek (Bäcker) pa moške s tem poklicem. Ženskemu slovničnemu spolu so pripisali označevanje žensk, moškemu slovničnemu spolu pa označevanje moških, kar je načeloma napačno. Slovnični in "naravni" spol imata, če gledamo nemško besedišče kot celoto, malo skupnega.

 

Besedotvorje opisuje rezultat izpeljave samostalnikov s priponskim morfemom -er iz glagolov (Bäcker "pek" iz backen "peči") kot "oseba, ki izvaja dejavnost, ki jo označuje glagol". Vršilec dejanja (nomen agentis) ne govori o moških. Bäcker "pek" kot beseda moškega slovničnega spola ravno tako ne označuje izključno moških kakor tudi Person "oseba", ki je samostalnik ženskega slovničnega spola, ne označuje izključno žensk. Tako je v nemščini. Imamo eno besedo, ki označuje izključno ženske (Bäckerin "pekovka"), toda nobene, ki označuje izključno moške. Ženske so jezikovno vidne dvakrat, moški enkrat.

 

Spol je v indoevropskih jezikih nastal z delitvijo na označevanje živega (kasneje moški slovnični spol) in neživega (kasneje srednji slovnični spol). Ženski slovnični spol je nastal kot tretji spol in se usmeril v izražanje skupnih in pojmovnih imen samostalnikov. To z ženskim naravnim spolom ni imelo ničesar skupnega, tako pa je v glavnem ostalo do danes.

 

 

Popolne simetrije v ustroju kategorij naravnih jezikov ni

 

Od del rusko-ameriškega jezikoslovca Romana Jakobsona iz 30. let naprej vemo, da je v vseh skupinah slovničnih kategorij vedno ena nezaznamovana; to pomeni s splošnim, nespecifičnim pomenom na konkretnem področju. Slovnične kategorije kot ednina – množina, povedni naklon – pogojni naklon ali tvornik – trpnik poimenovanega nikoli ne razdelijo v enake dele, ampak delujejo po načinu ozadja (nezaznamovana kategorija) in slike (zaznamovana kategorija s posebnim pomenom in bolj zapleteno obliko). Pri največjih razredih pojmovnih in skupnih imen v nemščini (Erregung "vzburjenost", Klugheit "modrost", Seilschaft "naveza") je v skladu z razvojem slovničnega spola ženski slovnični spol nezaznamovan s posledico, da so tudi členi in zaimki v množini z izjemo dajalnika identični z ednino ženskega spola (množinski člen die, osebni zaimek sie "oni" "one", svojilni zaimek ihre "njihovi", nedoločni zaimek manche "nekateri" "nekatere" itd.). Nekoliko drugače, vendar primerljivo je tudi pri posamostaljenih pridevnikih in deležnikih (Alte "stari" "stare", Vorsitzende "predsedujoči" ali "predsedujoče"). Ženski slovnični spol tukaj prevladuje, pri drugih poimenovanjih za osebe pa je nezaznamovan moški slovnični spol.

 

Ko govorimo o razumevanju slovničnih kategorij, spada Jakobsonova teorija o zaznamovanosti k najplodovitejšim pristopom 20. stoletja sploh. Nedvoumno pravi, da pravičnosti spolov ne more biti, če jo želimo doseči z manipulacijami sistema slovničnih spolov. Popolne simetrije kategorij pri naravnih jezikih ni, teoretično pa bi imela podoben status kot labilno ravnotežje v fiziki. Lahko pa si s ciljem, da za nezaznamovano kategorijo naredimo ženski slovnični spol, zamislimo obrnjeno zaznamovanost.

 

Naslednji korak v smeri doslednega spoljenja je bilo načrtno razširjanje zapisa BäckerInnen "pekiOvke", ki je bil raznovrstno dograjevan, npr. v Bäckerinnen "pekovke", Bäcker/innen "peki/ovke", Bäcker_innen "peki_ovke" in Bäcker*innen "peki*ovke". Od vsega začetka je ostajalo nejasno, kako naj bi se vse to izgovarjalo. Zadrego so poskušali predstaviti kot prednost z napotkom, da je fiksacija na zapisano toliko bolj pravilna, ker govorce spodbuja k razmišljanju. Na take oblike naj bi se navadili, ob tem pa ne bi nikoli prenehali biti na novo presenečeni.

 

Oblike Bäcker_innen "peki_ovke" in Bäcker*innen "peki*ovke" so našle mesto tudi v novih tezah o pravem značaju spola, tudi v skupinah LGBT (lezbijke, geji, bi- in transspolni), ki so se sedaj razširile že najmanj na LSBTTIQ (L – lezbičen "lesbisch", S – homoseksualen "schwul", B – biseksualen "bisexuell", T – transspolen "transsexuell", T – transspolen "transgender", I – interspolen "intersexuell", Q – kvir "queer", razlaga kratice po http://www.netzwerk-lsbttiq.net/lsbttiq, dodala S. Š.).

 

Podčrtaj ima po razširjenem razumevanju nad sabo brezno praznine in naj bi ga uporabljali, če spola sploh več nočemo, nad vsem povzdignjena zvezdica (* ali asterisk) pa naj bi sijala nad približno 60 spoli, ki jih danes individualno ali skupinsko uveljavljamo. Jezik se mora zadovoljiti samo s tremi slovničnimi spoli. Vseh navedenih oblik, tega ne smemo pozabiti, v nemščini ni. Predstavljajo poseg v našo slovnico, v kateri zase ne najdejo prostora. So to, kar imenujemo samomnožinski samostalniki: samostalniški izrazi, ki nimajo ednine. Če kot običajno izpustimo množinsko končnico, ostane die Bäcker*in "pek*ovka", verjetno ženska oblika za označevanje žensk. In moški spol? Verjetno der Bäcker*in "pek*ovka" moškega slovničnega spola za označevanje moških. Ali hočemo to? In kaj bo iz pekovske obrti (Bäckerhandwerk), pekovskega vajenca (Bäckerlehrling) itd.? Sledijo pekovska*kanska obrt (Bäcker*innenhandwerk), pekovski*kanski*a vajenec*ka (Bäcker*innenauszubildende*r). Ali res hočemo kaj takega?

 

 

Pobegli (Geflüchteter) je lahko nekdo, ki je ubežal nalivu

 

Za slovničarja je to samo vrh ledene gore. Tako kot v genski tehniki tudi v naravnem jeziku ne moremo imeti pregleda nad tem, kaj se bo zgodilo, če bomo posegli v sistem. Pomislimo samo na nadomeščanje izpeljanih samostalnikov s samostalniki, tvorjenimi po sprevrženju (konverziji) iz deležnikov, ki velja kot pravilno in se vse bolj širi. K temu kratek, naključno sestavljen seznam:

Ankommende prihajajoči, prihajajoče‚

Studierende študirajoči, študirajoče‚

Fortgeschrittene Studierende študirajoči, študirajajoče na višji stopnji‚

Lehrende učeči, učeče,

Lkw-Fahrende vozeči, vozeče tovornjaka,

Autobahnbenutzende uporabljajoči, uporabljajoče avtocesto,

Helfende pomagajoči, pomagajoče,

Mitfeiernde soproslavljajoči, soproslavljajoče‚

Nichtglaubende neverujoči, neverujoče,

Wahlhelfende pomagajoči, pomagajoče na volitvah‚

Anrufende kličoči, kličoče‚

Forschende raziskujoči, raziskujoče,

Erziehende vzgajajoči, vzgajajoče,

Demonstrierende demonstrirajoči, demonstrirajoče,

Streikende stavkajoči, stavkajoče‚

Asylsuchende iščoči, iščoče azil,

Medienschaffende ustvarjajoči, ustvarjajoče medije‚

Naherholungssuchende iščoči, iščoče počitka v bližini,

Prüfende preverjajoči, preverjajoče,

zu Prüfende preverjani, preverjane,

Geduldete osebe, ki jim je dopuščeno bivanje,

Getötete umorjeni, umorjene,

Betroffene zadevne osebe.

 

 

Dokler primeri te vrste ne nadomeščajo drugih besed ali so samo posamezni primeri, ne povzročajo škode. Že dolgo imamo tudi besede kot poslani "poslanec" (Abgeordnete je v nemščini posamostaljeni deležnik iz glagola poslati, op. S. Š.), nameščeni "nameščenec" (Angestellte je v nemščini posamostaljeni deležnik iz glagola namestiti, op. S. Š.). Razlika med posamostaljenim deležnikom in priponsko tvorjenko pa je pomembna in ne bi smela biti prezrta. Deležniki so oblike, ki jih lahko tvorimo iz vseh glagolov in ostanejo po pomenu blizu glagolu. Tudi njihovo sprevrženje (njihova konverzija) v samostalnike brez izrazne spremembe pri tem ničesar ne spremeni. Priponsko tvorjenje s priponami -er ali -ling (v slovenščini npr. -lec v bralec, -telj v učitelj, -vec v delavec, -nik v zdravnik, -ač v nosač, -aj v čuvaj, -ar v kuhar, -ec v lovec, -ež v klatež, dodala S. Š.) pa s pripono samostalniku prinaša čisto nov pomenski element. Vsak od njih ima specifično pomensko funkcijo.

 

Predstavljajmo si zaključni razred šole, katere učenci želijo začeti z ukom. Potem so Auszubildende "učeči se", niso pa še Lehrlinge "vajenci". Razlika med obema samostalnikoma je enostavna in jasna. V blogu o spoljenju je pojasnjena tudi razlika med študirajočim in študentom: Umirajoči študirajoči umre pri študiranju, umirajoči študent pa lahko umre tudi v spanju ali na potovanju.

 

 

Ali naj gredo dokumenti, napisani v knjižni nemščini, takoj v koš za smeti?

 

Enako velja za samostalnike, ki so nastali po sprevrženju (po konverziji) deležnika. Geflüchteter "pobegli" je nekdo, ki je ušel nalivu ali z nadležnega seminarja, Flüchtling "begunec" pa je zbežal pred vojno, nasiljem ali političnim preganjanjem. Pomenska razlika je zapisana v vseh boljših nemških slovarjih. Nobeden od enajstih milijonov ljudi, ki so na koncu druge svetovne vojne zapustili svojo domovino, se ni označeval kot pobegli, vsi so bili begunci in so to tudi ostali. Nobenega razloga za preganjanje besede begunec iz nemščine ni, če ne upoštevamo spoljenja. Samostalnika Flüchtling "begunec" ne moremo spoliti, oblika Flüchtlingin "begunka" je iz morfološko-sistemskih razlogov v nemščini neslovnična (v slovenščini je drugače, op. S. Š.). Zato bi radi imeli posamostaljeni deležnik pobegli, ki ga je mogoče brez težav spoliti. Toda za ceno, da se povzdignemo v gospodarja ali gospodarico jezika, spodkopljemo pomemben, globoko zakoreninjen besedotvorni postopek in očrnimo več stoletij staro besedo.

 

Spoljenje trenutno z visoko doslednostjo galopira do nekaterih skrajnih oblik, ki mu bodo lahko škodile. V berlinski koalicijski pogodbi je govor o Berliner*innen "Berlinčanih*kah"‚ Bürger*innen "meščanih*kah"‚ Senator*innen "senatorjih*kah"‚ ampak samo o mladoletnih prestopnikih "Straftäter" in povratnikih "Intensivtäter". Dnevno poslušamo o napadalcih "Gefährder", ne pa o napadalcih*kah "Gefährder*innen" ali napadalnih osebah "Gefährdende". Z vidika spoljenja je to vendar grozljiva diskriminacija. In na predlog frakcije SPD v okrajnih parlamentih Mitte in Lichtenberg naj bi bila na dnevnem redu natisnjena besedila samo, če so sestavljena v uspoljenem jeziku. To ne pomeni nič drugega kot to, da se bodo v knjižni nemščini sestavljeni dokumenti takoj zmetali v koš za smeti.

 

Temu se je mogoče pravno zoperstaviti po različnih poteh. Moral bi se najti kdo, ki ima pravico tožbe in se ne izogiba trudu. Pridobil bi si zasluge za nemški jezik. Ravno zato, ker nočemo jezikovnega zakona, je treba preprečiti jezikovnopolicijske metode.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.739
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.682
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.735
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.420
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.374
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.177
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.275
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.153
10/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.083