Razkrivamo

Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."

Nemški jezikoslovec Peter Eisenberg je avtor odličnega eseja o tem, kako narediti ženske v jeziku vidnejše. Se moramo v ta namen povzpeti nad slovnico ali pravopis? Raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, čemur rečemo "spoljenje", gre očitno vštric z jezikovnimi metodami, ki spominjajo na policijske. V resnici pa ženski slovnični spol, ki je v indoevropskih jezikih nastal - za razliko od moškega, ki je označeval živo, in srednjega, ki je označeval neživo - kot tretji spol in se usmeril v izražanje skupnih in pojmovnih imen samostalnikov. To pa z ženskim naravnim spolom ni imelo ničesar skupnega ... Razlike, ki je seveda bistvena, večina ljudi ne pozna, pomeni pa, da ženski slovnični spol nima nobene zveze z biološkim ženskim spolom.

16.01.2019 23:12
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   jezik   Peter Eisenberg   spol   spoljenje   slovnični spol   ženski spol   moški spol   jezikoslovje   slovnica   pravopis   Saška Štumberger

Pravičnosti spolov ne more biti, če jo želimo doseči z manipulacijami sistema slovničnih spolov. Popolne simetrije kategorij pri naravnih jezikih ni, teoretično pa bi imela podoben status kot labilno ravnotežje v fiziki.

Razprava o izražanju spolne nebinarnosti v slovenščini, ki se je v začetku leta 2018 začela na slovenističnem forumu Slovlit, je konec lanskega leta dosegla mednarodno strokovno javnost. V Suvremeni lingvistiki je bil o tematiki objavljen članek Vojka Gorjanca in Damjana Popiča (vir). Članek jasno podpre spreminjanje jezika s pozicij moči, tj. senatov fakultet, zaradi netočnih navedb (npr. o tem, da v Mladini uporabljajo podčrtaj, str. 331) in trditev, da je bila reakcija na moj prvi članek na portalu+ (vir) "tihi protest", čeprav je objava v resnici prinesla glasen začetek prepotrebne razprave (vir), ga priporočam v branje tudi nestrokovni javnosti.

 

Na nemškem govornem področju medtem beremo o nasprotovanju spoljenju (rabi oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ki je ne smemo zamenjevati z enakopravnostjo spolov, op. S. Š.). V Avstriji je leta 2014 izšlo javno pismo, v katerem 800 jezikovnih kritikov nasprotuje takim spremembam (vir), postavljajo se vprašanja o protiustavnosti obveznega spoljenja v šolstvu (vir).

 

Oglašajo se tudi jezikoslovci v Nemčiji. Med njimi pogosto profesor dr. Peter Eisenberg, ki o spoljenju pravi: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije." (vir). Prav Eisenberg je avtor eseja o zlorabljenem spolu (Das missbrauchte Geschlecht), ki ga objavljamo v nadaljevanju, prvič pa je bil objavljen v münchenskem časniku Süddeutsche Zeitung (vir) pred skoraj dvema letoma. Esej je za portal+ s privoljenjem avtorja prijazno prevedla profesorica Saška Štumberger.

 

 

Dr. Peter Eisenberg je svoj tekst objavil v Süddeutsche Zeitung. (Foto: www.wie-bitte-denken-sie.de)

 

 

ZLORABLJENI SPOL

 

Kako lahko naredimo ženske v jeziku bolj vidne? Se moramo za to kot gospodar ali gospodarica povzpeti nad slovnico? Spoljenje (raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ki je ne smemo zamenjevati z enakopravnostjo spolov, op. S. Š.) gre z roko v roki z jezikovnopolicijskimi metodami.

 

Ko je bila pred skoraj štiridesetimi leti odpravljena gospodična (Fräulein) in se je začelo spoljenje, smo hoteli s tem prispevati k vidnosti žensk v jeziku. Že takrat se je začel uvajati način mišljenja, ki se je moral izkazati kot napačen. Najobičajnejša oblika spoljenja je bila zamenjava besed kot pek (Bäcker) s pekovka in pek (Bäckerin und Bäcker). Pričakovali smo, da bo to omogočilo pravičnost med spoloma, pekovka (Bäckerin) bo označevala ženske, pek (Bäcker) pa moške s tem poklicem. Ženskemu slovničnemu spolu so pripisali označevanje žensk, moškemu slovničnemu spolu pa označevanje moških, kar je načeloma napačno. Slovnični in "naravni" spol imata, če gledamo nemško besedišče kot celoto, malo skupnega.

 

Besedotvorje opisuje rezultat izpeljave samostalnikov s priponskim morfemom -er iz glagolov (Bäcker "pek" iz backen "peči") kot "oseba, ki izvaja dejavnost, ki jo označuje glagol". Vršilec dejanja (nomen agentis) ne govori o moških. Bäcker "pek" kot beseda moškega slovničnega spola ravno tako ne označuje izključno moških kakor tudi Person "oseba", ki je samostalnik ženskega slovničnega spola, ne označuje izključno žensk. Tako je v nemščini. Imamo eno besedo, ki označuje izključno ženske (Bäckerin "pekovka"), toda nobene, ki označuje izključno moške. Ženske so jezikovno vidne dvakrat, moški enkrat.

 

Spol je v indoevropskih jezikih nastal z delitvijo na označevanje živega (kasneje moški slovnični spol) in neživega (kasneje srednji slovnični spol). Ženski slovnični spol je nastal kot tretji spol in se usmeril v izražanje skupnih in pojmovnih imen samostalnikov. To z ženskim naravnim spolom ni imelo ničesar skupnega, tako pa je v glavnem ostalo do danes.

 

 

Popolne simetrije v ustroju kategorij naravnih jezikov ni

 

Od del rusko-ameriškega jezikoslovca Romana Jakobsona iz 30. let naprej vemo, da je v vseh skupinah slovničnih kategorij vedno ena nezaznamovana; to pomeni s splošnim, nespecifičnim pomenom na konkretnem področju. Slovnične kategorije kot ednina – množina, povedni naklon – pogojni naklon ali tvornik – trpnik poimenovanega nikoli ne razdelijo v enake dele, ampak delujejo po načinu ozadja (nezaznamovana kategorija) in slike (zaznamovana kategorija s posebnim pomenom in bolj zapleteno obliko). Pri največjih razredih pojmovnih in skupnih imen v nemščini (Erregung "vzburjenost", Klugheit "modrost", Seilschaft "naveza") je v skladu z razvojem slovničnega spola ženski slovnični spol nezaznamovan s posledico, da so tudi členi in zaimki v množini z izjemo dajalnika identični z ednino ženskega spola (množinski člen die, osebni zaimek sie "oni" "one", svojilni zaimek ihre "njihovi", nedoločni zaimek manche "nekateri" "nekatere" itd.). Nekoliko drugače, vendar primerljivo je tudi pri posamostaljenih pridevnikih in deležnikih (Alte "stari" "stare", Vorsitzende "predsedujoči" ali "predsedujoče"). Ženski slovnični spol tukaj prevladuje, pri drugih poimenovanjih za osebe pa je nezaznamovan moški slovnični spol.

 

Ko govorimo o razumevanju slovničnih kategorij, spada Jakobsonova teorija o zaznamovanosti k najplodovitejšim pristopom 20. stoletja sploh. Nedvoumno pravi, da pravičnosti spolov ne more biti, če jo želimo doseči z manipulacijami sistema slovničnih spolov. Popolne simetrije kategorij pri naravnih jezikih ni, teoretično pa bi imela podoben status kot labilno ravnotežje v fiziki. Lahko pa si s ciljem, da za nezaznamovano kategorijo naredimo ženski slovnični spol, zamislimo obrnjeno zaznamovanost.

 

Naslednji korak v smeri doslednega spoljenja je bilo načrtno razširjanje zapisa BäckerInnen "pekiOvke", ki je bil raznovrstno dograjevan, npr. v Bäckerinnen "pekovke", Bäcker/innen "peki/ovke", Bäcker_innen "peki_ovke" in Bäcker*innen "peki*ovke". Od vsega začetka je ostajalo nejasno, kako naj bi se vse to izgovarjalo. Zadrego so poskušali predstaviti kot prednost z napotkom, da je fiksacija na zapisano toliko bolj pravilna, ker govorce spodbuja k razmišljanju. Na take oblike naj bi se navadili, ob tem pa ne bi nikoli prenehali biti na novo presenečeni.

 

Oblike Bäcker_innen "peki_ovke" in Bäcker*innen "peki*ovke" so našle mesto tudi v novih tezah o pravem značaju spola, tudi v skupinah LGBT (lezbijke, geji, bi- in transspolni), ki so se sedaj razširile že najmanj na LSBTTIQ (L – lezbičen "lesbisch", S – homoseksualen "schwul", B – biseksualen "bisexuell", T – transspolen "transsexuell", T – transspolen "transgender", I – interspolen "intersexuell", Q – kvir "queer", razlaga kratice po http://www.netzwerk-lsbttiq.net/lsbttiq, dodala S. Š.).

 

Podčrtaj ima po razširjenem razumevanju nad sabo brezno praznine in naj bi ga uporabljali, če spola sploh več nočemo, nad vsem povzdignjena zvezdica (* ali asterisk) pa naj bi sijala nad približno 60 spoli, ki jih danes individualno ali skupinsko uveljavljamo. Jezik se mora zadovoljiti samo s tremi slovničnimi spoli. Vseh navedenih oblik, tega ne smemo pozabiti, v nemščini ni. Predstavljajo poseg v našo slovnico, v kateri zase ne najdejo prostora. So to, kar imenujemo samomnožinski samostalniki: samostalniški izrazi, ki nimajo ednine. Če kot običajno izpustimo množinsko končnico, ostane die Bäcker*in "pek*ovka", verjetno ženska oblika za označevanje žensk. In moški spol? Verjetno der Bäcker*in "pek*ovka" moškega slovničnega spola za označevanje moških. Ali hočemo to? In kaj bo iz pekovske obrti (Bäckerhandwerk), pekovskega vajenca (Bäckerlehrling) itd.? Sledijo pekovska*kanska obrt (Bäcker*innenhandwerk), pekovski*kanski*a vajenec*ka (Bäcker*innenauszubildende*r). Ali res hočemo kaj takega?

 

 

Pobegli (Geflüchteter) je lahko nekdo, ki je ubežal nalivu

 

Za slovničarja je to samo vrh ledene gore. Tako kot v genski tehniki tudi v naravnem jeziku ne moremo imeti pregleda nad tem, kaj se bo zgodilo, če bomo posegli v sistem. Pomislimo samo na nadomeščanje izpeljanih samostalnikov s samostalniki, tvorjenimi po sprevrženju (konverziji) iz deležnikov, ki velja kot pravilno in se vse bolj širi. K temu kratek, naključno sestavljen seznam:

Ankommende prihajajoči, prihajajoče‚

Studierende študirajoči, študirajoče‚

Fortgeschrittene Studierende študirajoči, študirajajoče na višji stopnji‚

Lehrende učeči, učeče,

Lkw-Fahrende vozeči, vozeče tovornjaka,

Autobahnbenutzende uporabljajoči, uporabljajoče avtocesto,

Helfende pomagajoči, pomagajoče,

Mitfeiernde soproslavljajoči, soproslavljajoče‚

Nichtglaubende neverujoči, neverujoče,

Wahlhelfende pomagajoči, pomagajoče na volitvah‚

Anrufende kličoči, kličoče‚

Forschende raziskujoči, raziskujoče,

Erziehende vzgajajoči, vzgajajoče,

Demonstrierende demonstrirajoči, demonstrirajoče,

Streikende stavkajoči, stavkajoče‚

Asylsuchende iščoči, iščoče azil,

Medienschaffende ustvarjajoči, ustvarjajoče medije‚

Naherholungssuchende iščoči, iščoče počitka v bližini,

Prüfende preverjajoči, preverjajoče,

zu Prüfende preverjani, preverjane,

Geduldete osebe, ki jim je dopuščeno bivanje,

Getötete umorjeni, umorjene,

Betroffene zadevne osebe.

 

 

Dokler primeri te vrste ne nadomeščajo drugih besed ali so samo posamezni primeri, ne povzročajo škode. Že dolgo imamo tudi besede kot poslani "poslanec" (Abgeordnete je v nemščini posamostaljeni deležnik iz glagola poslati, op. S. Š.), nameščeni "nameščenec" (Angestellte je v nemščini posamostaljeni deležnik iz glagola namestiti, op. S. Š.). Razlika med posamostaljenim deležnikom in priponsko tvorjenko pa je pomembna in ne bi smela biti prezrta. Deležniki so oblike, ki jih lahko tvorimo iz vseh glagolov in ostanejo po pomenu blizu glagolu. Tudi njihovo sprevrženje (njihova konverzija) v samostalnike brez izrazne spremembe pri tem ničesar ne spremeni. Priponsko tvorjenje s priponami -er ali -ling (v slovenščini npr. -lec v bralec, -telj v učitelj, -vec v delavec, -nik v zdravnik, -ač v nosač, -aj v čuvaj, -ar v kuhar, -ec v lovec, -ež v klatež, dodala S. Š.) pa s pripono samostalniku prinaša čisto nov pomenski element. Vsak od njih ima specifično pomensko funkcijo.

 

Predstavljajmo si zaključni razred šole, katere učenci želijo začeti z ukom. Potem so Auszubildende "učeči se", niso pa še Lehrlinge "vajenci". Razlika med obema samostalnikoma je enostavna in jasna. V blogu o spoljenju je pojasnjena tudi razlika med študirajočim in študentom: Umirajoči študirajoči umre pri študiranju, umirajoči študent pa lahko umre tudi v spanju ali na potovanju.

 

 

Ali naj gredo dokumenti, napisani v knjižni nemščini, takoj v koš za smeti?

 

Enako velja za samostalnike, ki so nastali po sprevrženju (po konverziji) deležnika. Geflüchteter "pobegli" je nekdo, ki je ušel nalivu ali z nadležnega seminarja, Flüchtling "begunec" pa je zbežal pred vojno, nasiljem ali političnim preganjanjem. Pomenska razlika je zapisana v vseh boljših nemških slovarjih. Nobeden od enajstih milijonov ljudi, ki so na koncu druge svetovne vojne zapustili svojo domovino, se ni označeval kot pobegli, vsi so bili begunci in so to tudi ostali. Nobenega razloga za preganjanje besede begunec iz nemščine ni, če ne upoštevamo spoljenja. Samostalnika Flüchtling "begunec" ne moremo spoliti, oblika Flüchtlingin "begunka" je iz morfološko-sistemskih razlogov v nemščini neslovnična (v slovenščini je drugače, op. S. Š.). Zato bi radi imeli posamostaljeni deležnik pobegli, ki ga je mogoče brez težav spoliti. Toda za ceno, da se povzdignemo v gospodarja ali gospodarico jezika, spodkopljemo pomemben, globoko zakoreninjen besedotvorni postopek in očrnimo več stoletij staro besedo.

 

Spoljenje trenutno z visoko doslednostjo galopira do nekaterih skrajnih oblik, ki mu bodo lahko škodile. V berlinski koalicijski pogodbi je govor o Berliner*innen "Berlinčanih*kah"‚ Bürger*innen "meščanih*kah"‚ Senator*innen "senatorjih*kah"‚ ampak samo o mladoletnih prestopnikih "Straftäter" in povratnikih "Intensivtäter". Dnevno poslušamo o napadalcih "Gefährder", ne pa o napadalcih*kah "Gefährder*innen" ali napadalnih osebah "Gefährdende". Z vidika spoljenja je to vendar grozljiva diskriminacija. In na predlog frakcije SPD v okrajnih parlamentih Mitte in Lichtenberg naj bi bila na dnevnem redu natisnjena besedila samo, če so sestavljena v uspoljenem jeziku. To ne pomeni nič drugega kot to, da se bodo v knjižni nemščini sestavljeni dokumenti takoj zmetali v koš za smeti.

 

Temu se je mogoče pravno zoperstaviti po različnih poteh. Moral bi se najti kdo, ki ima pravico tožbe in se ne izogiba trudu. Pridobil bi si zasluge za nemški jezik. Ravno zato, ker nočemo jezikovnega zakona, je treba preprečiti jezikovnopolicijske metode.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
0
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.837
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.778
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.049
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.136
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 939
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 572