Razkrivamo

Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."

Nemški jezikoslovec Peter Eisenberg je avtor odličnega eseja o tem, kako narediti ženske v jeziku vidnejše. Se moramo v ta namen povzpeti nad slovnico ali pravopis? Raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, čemur rečemo "spoljenje", gre očitno vštric z jezikovnimi metodami, ki spominjajo na policijske. V resnici pa ženski slovnični spol, ki je v indoevropskih jezikih nastal - za razliko od moškega, ki je označeval živo, in srednjega, ki je označeval neživo - kot tretji spol in se usmeril v izražanje skupnih in pojmovnih imen samostalnikov. To pa z ženskim naravnim spolom ni imelo ničesar skupnega ... Razlike, ki je seveda bistvena, večina ljudi ne pozna, pomeni pa, da ženski slovnični spol nima nobene zveze z biološkim ženskim spolom.

16.01.2019 23:12
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   jezik   Peter Eisenberg   spol   spoljenje   slovnični spol   ženski spol   moški spol   jezikoslovje   slovnica   pravopis   Saška Štumberger

Pravičnosti spolov ne more biti, če jo želimo doseči z manipulacijami sistema slovničnih spolov. Popolne simetrije kategorij pri naravnih jezikih ni, teoretično pa bi imela podoben status kot labilno ravnotežje v fiziki.

Razprava o izražanju spolne nebinarnosti v slovenščini, ki se je v začetku leta 2018 začela na slovenističnem forumu Slovlit, je konec lanskega leta dosegla mednarodno strokovno javnost. V Suvremeni lingvistiki je bil o tematiki objavljen članek Vojka Gorjanca in Damjana Popiča (vir). Članek jasno podpre spreminjanje jezika s pozicij moči, tj. senatov fakultet, zaradi netočnih navedb (npr. o tem, da v Mladini uporabljajo podčrtaj, str. 331) in trditev, da je bila reakcija na moj prvi članek na portalu+ (vir) "tihi protest", čeprav je objava v resnici prinesla glasen začetek prepotrebne razprave (vir), ga priporočam v branje tudi nestrokovni javnosti.

 

Na nemškem govornem področju medtem beremo o nasprotovanju spoljenju (rabi oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ki je ne smemo zamenjevati z enakopravnostjo spolov, op. S. Š.). V Avstriji je leta 2014 izšlo javno pismo, v katerem 800 jezikovnih kritikov nasprotuje takim spremembam (vir), postavljajo se vprašanja o protiustavnosti obveznega spoljenja v šolstvu (vir).

 

Oglašajo se tudi jezikoslovci v Nemčiji. Med njimi pogosto profesor dr. Peter Eisenberg, ki o spoljenju pravi: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije." (vir). Prav Eisenberg je avtor eseja o zlorabljenem spolu (Das missbrauchte Geschlecht), ki ga objavljamo v nadaljevanju, prvič pa je bil objavljen v münchenskem časniku Süddeutsche Zeitung (vir) pred skoraj dvema letoma. Esej je za portal+ s privoljenjem avtorja prijazno prevedla profesorica Saška Štumberger.

 

 

Dr. Peter Eisenberg je svoj tekst objavil v Süddeutsche Zeitung. (Foto: www.wie-bitte-denken-sie.de)

 

 

ZLORABLJENI SPOL

 

Kako lahko naredimo ženske v jeziku bolj vidne? Se moramo za to kot gospodar ali gospodarica povzpeti nad slovnico? Spoljenje (raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ki je ne smemo zamenjevati z enakopravnostjo spolov, op. S. Š.) gre z roko v roki z jezikovnopolicijskimi metodami.

 

Ko je bila pred skoraj štiridesetimi leti odpravljena gospodična (Fräulein) in se je začelo spoljenje, smo hoteli s tem prispevati k vidnosti žensk v jeziku. Že takrat se je začel uvajati način mišljenja, ki se je moral izkazati kot napačen. Najobičajnejša oblika spoljenja je bila zamenjava besed kot pek (Bäcker) s pekovka in pek (Bäckerin und Bäcker). Pričakovali smo, da bo to omogočilo pravičnost med spoloma, pekovka (Bäckerin) bo označevala ženske, pek (Bäcker) pa moške s tem poklicem. Ženskemu slovničnemu spolu so pripisali označevanje žensk, moškemu slovničnemu spolu pa označevanje moških, kar je načeloma napačno. Slovnični in "naravni" spol imata, če gledamo nemško besedišče kot celoto, malo skupnega.

 

Besedotvorje opisuje rezultat izpeljave samostalnikov s priponskim morfemom -er iz glagolov (Bäcker "pek" iz backen "peči") kot "oseba, ki izvaja dejavnost, ki jo označuje glagol". Vršilec dejanja (nomen agentis) ne govori o moških. Bäcker "pek" kot beseda moškega slovničnega spola ravno tako ne označuje izključno moških kakor tudi Person "oseba", ki je samostalnik ženskega slovničnega spola, ne označuje izključno žensk. Tako je v nemščini. Imamo eno besedo, ki označuje izključno ženske (Bäckerin "pekovka"), toda nobene, ki označuje izključno moške. Ženske so jezikovno vidne dvakrat, moški enkrat.

 

Spol je v indoevropskih jezikih nastal z delitvijo na označevanje živega (kasneje moški slovnični spol) in neživega (kasneje srednji slovnični spol). Ženski slovnični spol je nastal kot tretji spol in se usmeril v izražanje skupnih in pojmovnih imen samostalnikov. To z ženskim naravnim spolom ni imelo ničesar skupnega, tako pa je v glavnem ostalo do danes.

 

 

Popolne simetrije v ustroju kategorij naravnih jezikov ni

 

Od del rusko-ameriškega jezikoslovca Romana Jakobsona iz 30. let naprej vemo, da je v vseh skupinah slovničnih kategorij vedno ena nezaznamovana; to pomeni s splošnim, nespecifičnim pomenom na konkretnem področju. Slovnične kategorije kot ednina – množina, povedni naklon – pogojni naklon ali tvornik – trpnik poimenovanega nikoli ne razdelijo v enake dele, ampak delujejo po načinu ozadja (nezaznamovana kategorija) in slike (zaznamovana kategorija s posebnim pomenom in bolj zapleteno obliko). Pri največjih razredih pojmovnih in skupnih imen v nemščini (Erregung "vzburjenost", Klugheit "modrost", Seilschaft "naveza") je v skladu z razvojem slovničnega spola ženski slovnični spol nezaznamovan s posledico, da so tudi členi in zaimki v množini z izjemo dajalnika identični z ednino ženskega spola (množinski člen die, osebni zaimek sie "oni" "one", svojilni zaimek ihre "njihovi", nedoločni zaimek manche "nekateri" "nekatere" itd.). Nekoliko drugače, vendar primerljivo je tudi pri posamostaljenih pridevnikih in deležnikih (Alte "stari" "stare", Vorsitzende "predsedujoči" ali "predsedujoče"). Ženski slovnični spol tukaj prevladuje, pri drugih poimenovanjih za osebe pa je nezaznamovan moški slovnični spol.

 

Ko govorimo o razumevanju slovničnih kategorij, spada Jakobsonova teorija o zaznamovanosti k najplodovitejšim pristopom 20. stoletja sploh. Nedvoumno pravi, da pravičnosti spolov ne more biti, če jo želimo doseči z manipulacijami sistema slovničnih spolov. Popolne simetrije kategorij pri naravnih jezikih ni, teoretično pa bi imela podoben status kot labilno ravnotežje v fiziki. Lahko pa si s ciljem, da za nezaznamovano kategorijo naredimo ženski slovnični spol, zamislimo obrnjeno zaznamovanost.

 

Naslednji korak v smeri doslednega spoljenja je bilo načrtno razširjanje zapisa BäckerInnen "pekiOvke", ki je bil raznovrstno dograjevan, npr. v Bäckerinnen "pekovke", Bäcker/innen "peki/ovke", Bäcker_innen "peki_ovke" in Bäcker*innen "peki*ovke". Od vsega začetka je ostajalo nejasno, kako naj bi se vse to izgovarjalo. Zadrego so poskušali predstaviti kot prednost z napotkom, da je fiksacija na zapisano toliko bolj pravilna, ker govorce spodbuja k razmišljanju. Na take oblike naj bi se navadili, ob tem pa ne bi nikoli prenehali biti na novo presenečeni.

 

Oblike Bäcker_innen "peki_ovke" in Bäcker*innen "peki*ovke" so našle mesto tudi v novih tezah o pravem značaju spola, tudi v skupinah LGBT (lezbijke, geji, bi- in transspolni), ki so se sedaj razširile že najmanj na LSBTTIQ (L – lezbičen "lesbisch", S – homoseksualen "schwul", B – biseksualen "bisexuell", T – transspolen "transsexuell", T – transspolen "transgender", I – interspolen "intersexuell", Q – kvir "queer", razlaga kratice po http://www.netzwerk-lsbttiq.net/lsbttiq, dodala S. Š.).

 

Podčrtaj ima po razširjenem razumevanju nad sabo brezno praznine in naj bi ga uporabljali, če spola sploh več nočemo, nad vsem povzdignjena zvezdica (* ali asterisk) pa naj bi sijala nad približno 60 spoli, ki jih danes individualno ali skupinsko uveljavljamo. Jezik se mora zadovoljiti samo s tremi slovničnimi spoli. Vseh navedenih oblik, tega ne smemo pozabiti, v nemščini ni. Predstavljajo poseg v našo slovnico, v kateri zase ne najdejo prostora. So to, kar imenujemo samomnožinski samostalniki: samostalniški izrazi, ki nimajo ednine. Če kot običajno izpustimo množinsko končnico, ostane die Bäcker*in "pek*ovka", verjetno ženska oblika za označevanje žensk. In moški spol? Verjetno der Bäcker*in "pek*ovka" moškega slovničnega spola za označevanje moških. Ali hočemo to? In kaj bo iz pekovske obrti (Bäckerhandwerk), pekovskega vajenca (Bäckerlehrling) itd.? Sledijo pekovska*kanska obrt (Bäcker*innenhandwerk), pekovski*kanski*a vajenec*ka (Bäcker*innenauszubildende*r). Ali res hočemo kaj takega?

 

 

Pobegli (Geflüchteter) je lahko nekdo, ki je ubežal nalivu

 

Za slovničarja je to samo vrh ledene gore. Tako kot v genski tehniki tudi v naravnem jeziku ne moremo imeti pregleda nad tem, kaj se bo zgodilo, če bomo posegli v sistem. Pomislimo samo na nadomeščanje izpeljanih samostalnikov s samostalniki, tvorjenimi po sprevrženju (konverziji) iz deležnikov, ki velja kot pravilno in se vse bolj širi. K temu kratek, naključno sestavljen seznam:

Ankommende prihajajoči, prihajajoče‚

Studierende študirajoči, študirajoče‚

Fortgeschrittene Studierende študirajoči, študirajajoče na višji stopnji‚

Lehrende učeči, učeče,

Lkw-Fahrende vozeči, vozeče tovornjaka,

Autobahnbenutzende uporabljajoči, uporabljajoče avtocesto,

Helfende pomagajoči, pomagajoče,

Mitfeiernde soproslavljajoči, soproslavljajoče‚

Nichtglaubende neverujoči, neverujoče,

Wahlhelfende pomagajoči, pomagajoče na volitvah‚

Anrufende kličoči, kličoče‚

Forschende raziskujoči, raziskujoče,

Erziehende vzgajajoči, vzgajajoče,

Demonstrierende demonstrirajoči, demonstrirajoče,

Streikende stavkajoči, stavkajoče‚

Asylsuchende iščoči, iščoče azil,

Medienschaffende ustvarjajoči, ustvarjajoče medije‚

Naherholungssuchende iščoči, iščoče počitka v bližini,

Prüfende preverjajoči, preverjajoče,

zu Prüfende preverjani, preverjane,

Geduldete osebe, ki jim je dopuščeno bivanje,

Getötete umorjeni, umorjene,

Betroffene zadevne osebe.

 

 

Dokler primeri te vrste ne nadomeščajo drugih besed ali so samo posamezni primeri, ne povzročajo škode. Že dolgo imamo tudi besede kot poslani "poslanec" (Abgeordnete je v nemščini posamostaljeni deležnik iz glagola poslati, op. S. Š.), nameščeni "nameščenec" (Angestellte je v nemščini posamostaljeni deležnik iz glagola namestiti, op. S. Š.). Razlika med posamostaljenim deležnikom in priponsko tvorjenko pa je pomembna in ne bi smela biti prezrta. Deležniki so oblike, ki jih lahko tvorimo iz vseh glagolov in ostanejo po pomenu blizu glagolu. Tudi njihovo sprevrženje (njihova konverzija) v samostalnike brez izrazne spremembe pri tem ničesar ne spremeni. Priponsko tvorjenje s priponami -er ali -ling (v slovenščini npr. -lec v bralec, -telj v učitelj, -vec v delavec, -nik v zdravnik, -ač v nosač, -aj v čuvaj, -ar v kuhar, -ec v lovec, -ež v klatež, dodala S. Š.) pa s pripono samostalniku prinaša čisto nov pomenski element. Vsak od njih ima specifično pomensko funkcijo.

 

Predstavljajmo si zaključni razred šole, katere učenci želijo začeti z ukom. Potem so Auszubildende "učeči se", niso pa še Lehrlinge "vajenci". Razlika med obema samostalnikoma je enostavna in jasna. V blogu o spoljenju je pojasnjena tudi razlika med študirajočim in študentom: Umirajoči študirajoči umre pri študiranju, umirajoči študent pa lahko umre tudi v spanju ali na potovanju.

 

 

Ali naj gredo dokumenti, napisani v knjižni nemščini, takoj v koš za smeti?

 

Enako velja za samostalnike, ki so nastali po sprevrženju (po konverziji) deležnika. Geflüchteter "pobegli" je nekdo, ki je ušel nalivu ali z nadležnega seminarja, Flüchtling "begunec" pa je zbežal pred vojno, nasiljem ali političnim preganjanjem. Pomenska razlika je zapisana v vseh boljših nemških slovarjih. Nobeden od enajstih milijonov ljudi, ki so na koncu druge svetovne vojne zapustili svojo domovino, se ni označeval kot pobegli, vsi so bili begunci in so to tudi ostali. Nobenega razloga za preganjanje besede begunec iz nemščine ni, če ne upoštevamo spoljenja. Samostalnika Flüchtling "begunec" ne moremo spoliti, oblika Flüchtlingin "begunka" je iz morfološko-sistemskih razlogov v nemščini neslovnična (v slovenščini je drugače, op. S. Š.). Zato bi radi imeli posamostaljeni deležnik pobegli, ki ga je mogoče brez težav spoliti. Toda za ceno, da se povzdignemo v gospodarja ali gospodarico jezika, spodkopljemo pomemben, globoko zakoreninjen besedotvorni postopek in očrnimo več stoletij staro besedo.

 

Spoljenje trenutno z visoko doslednostjo galopira do nekaterih skrajnih oblik, ki mu bodo lahko škodile. V berlinski koalicijski pogodbi je govor o Berliner*innen "Berlinčanih*kah"‚ Bürger*innen "meščanih*kah"‚ Senator*innen "senatorjih*kah"‚ ampak samo o mladoletnih prestopnikih "Straftäter" in povratnikih "Intensivtäter". Dnevno poslušamo o napadalcih "Gefährder", ne pa o napadalcih*kah "Gefährder*innen" ali napadalnih osebah "Gefährdende". Z vidika spoljenja je to vendar grozljiva diskriminacija. In na predlog frakcije SPD v okrajnih parlamentih Mitte in Lichtenberg naj bi bila na dnevnem redu natisnjena besedila samo, če so sestavljena v uspoljenem jeziku. To ne pomeni nič drugega kot to, da se bodo v knjižni nemščini sestavljeni dokumenti takoj zmetali v koš za smeti.

 

Temu se je mogoče pravno zoperstaviti po različnih poteh. Moral bi se najti kdo, ki ima pravico tožbe in se ne izogiba trudu. Pridobil bi si zasluge za nemški jezik. Ravno zato, ker nočemo jezikovnega zakona, je treba preprečiti jezikovnopolicijske metode.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
9
13.02.2019 22:55
Tanja Muha (SMC), direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), je podpisovala odločbe, v katerih je ta ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
12
11.02.2019 19:00
8. februarja je Vili Kovačič vsem 750 poslancem Evropskega parlamenta, predsedniku Evropske investicijske banke, evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
7
11.02.2019 11:03
Po državnem kulturnem prazniku si dovolimo nekaj prešernega zaleta pri oceni trenutnih razmer v slovenskem zdravstvu. Slovensko ... Več.
Piše: Igor Muževič
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
1
10.02.2019 23:53
Letošnji proračunski rezultat bo celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
8
05.02.2019 22:59
Vlada Marjana Šarca je na zadnji januarski seji presenetljivo podala soglasje k imenovanju Erika Kopača za veleposlanika pri ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev
1
05.02.2019 00:23
Vezano na članek z naslovom Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruska ruleta: po pisatelju z brzostrelko k nam prihaja baletnik z vtetoviranim Putinom na prsih
11
28.01.2019 22:00
Komaj se je polegel prah po obisku kontroverznega ruskega pisatelja Zaharja Prilepina na ljubljanskem knjižnem sejmu, že v ... Več.
Piše: Uredništvo
Saga o šestih hotelih: Jamnikovi fantje nadaljujejo krvavi boj za slovenski turizem
4
24.01.2019 21:30
Medtem ko je bitka za nakup šestih portoroških hotelov v lasti prezadolženega Istrabenz turizma vse bolj vroča, se vse bolj ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovenija Koromandija? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v višini 1.7 % BDP
9
22.01.2019 23:07
Lahko letos objektivno pričakujemo okoli1,7 milijardeevrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenski državni holding spet vznemirja: Koliko stane stolček predsednice uprave Lidije Glavine?
4
21.01.2019 23:00
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo jutri morda odločal o usodi predsedice uprave Lidije Glavine, ki je že od ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
6
17.01.2019 23:00
Pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji v nedeljo, 26. maja, je že čutiti napetost med tremi ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
10
10.01.2019 23:30
Mestna občina Novo mesto, njen župan Gregor Macedoni ter Komunala Novo mesto so glavni junaki še ene lokalne slovenske zgodbe, ... Več.
Piše: Uredništvo
Sedem let kasneje: Moji spomini na Danila Slivnika (1950-2012)
8
04.01.2019 00:59
6. januarja 2012 se je v Ljubljani, na Janševi ulici - kakšna ironija - ustrelil Danilo Slivnik. Nelagodje medijskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intelektualci gredo v 2019 na polno: Že 10. januarja prihaja Katedrala svobode, konvencija za morebitno bodočo stranko
18
02.01.2019 18:00
Novo leto bo pestro, saj se nam že prihodnji četrtek obeta konvencija posebne vrste, imenovana Katedrala svobode. Dogodek, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Dohodnina in proračun: Kako se na prikrit način povečuje obdavčitev dela
1
27.12.2018 23:13
V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je predvidenih tudi 1.150 milijonov evrov ... Več.
Piše: Bine Kordež
Turizem s(m)o ljudje: Kostić zapušča Portorož, Šarčeva vlada v zadregi
5
23.12.2018 19:00
Kot vse kaže, bo vlada domoljuba Marjana Šarca resnično naredila vse, da portoroške hotele obrani pred srbskim poslovnežem ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Nevladniki proti Šarcu: Izključevanje civilne družbe iz zakonodajnega postopka je protizakonito in škodljivo!
7
21.12.2018 12:00
Široka skupina nevladnih organizacij je ob 100 dneh vlade Marjana Šarca javnost opozorila naizključevanje civilne družbe iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Ministrstvo za zunanje zadeve odgovarja na javno pismo Tomaža Seljaka
6
18.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve oziroma minister Miro Cerar se je odzval na javno pismo, ki mu ga je na portalu+ 25. novembra ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
19
13.12.2018 22:17
Protesti, ki so mesec dni hromili Pariz in druga francoska mesta, so se unesli, zato je zdaj čas za analize in ugotavljanje, kdo ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
1
11.12.2018 22:08
V Sloveniji smo najbolj zadovoljni, če stvari ne gredo v redu in če se lahko nad čem pritožujemo. Tipičen primer je gospodarska ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,066
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,231
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,756
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,288
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,106