Razkrivamo

Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?

Pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji v nedeljo, 26. maja, je že čutiti napetost med tremi vladnimi strankami, članicami skupine Alde. Lista Marjana Šarca (LMŠ), Stranka modernega centra (SMC) in Zavezništvo Alenke Bratušek (ZAB) so sicer načelno že dogovorjene za skupni nastop kot "liberalni trojček", se pa močno zapleta z nosilcem oziroma nosilko liste. Na tem mestu se vidi aktualna evropska komisarka Violeta Bulc, ki jo podpira SMC, medtem ko LMŠ in ZAB nad to idejo nista navdušeni. Bulčeva ima namreč v nahrbtniku kar nekaj "prtljage".

17.01.2019 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Violeta Bulc   Evropska komisija   evropske volitve   vlada   Marjan Šarec   Miro Cerar   SMC   Alenka Bratušek   Janez Potočnik   Bruselj   Gregor Golobič   Matjaž Bunc   AstraZeneca

Fotografije: Mediaspeed

Priljubljenost Violete Bulc je v prvi vrsti medijski konstrukt. Tega se v Listi Marjana Šarca in Zavezništvu Alenke Bratušek, ki bi se Bulčeve najraje znebili, zavedajo, zato se v zakulisju že omenjajo druga imena, ki bi povedla "liberalni trojček" na evropske volitve. Med imeni izstopa zlasti nekdanji evropski komisar Janez Potočnik.

Najbolj občutljiva na to, kdo bo nosilec skupne kandiatne liste za Evropski parlament, je zagotovo Alenka Bratušek, ki se je leta 2014 kot premierka poskušala (neuspešno) samokandidirati za evropsko komisarko, pa ji je zaradi slabe pripravljenosti na zaslišanje spodletelo, prislužila pa si je celo kazensko ovadbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in kriminalistično preiskavo v premierskem kabinetu, kar se doslej ni zgodilo še nobenemu slovenskemu predsedniku vlade. Da bo zgodovinski spomin za silno samozavestno Bratuškovo še bolj travmatičen, je njen naslednik Miro Cerar v Bruselj poslal ravno Violeto Bulc. Stare zamere so bile v slovenski politiki vedno posebna zgodba. Bulčevi so takrat očitali, da je bila v preteklosti tesno povezana z Gregorjem Golobičem (sta isti letnik, hodila sta tudi na isto gimnazijo v Novem mestu) in da sodi v krog t.i. tranzicijske ekonomske elite, kar naj bi izhajalo iz njene družinske povezanosti z nekdaj vplivnim klanom Bulc. Če ne drugega, drži vsaj ta del. Da, Violeta Bulc, rojena Bunc, je bila nekoč res poročena z Alešem Bulcem, sinom Marka Bulca, visokega funkcionarja v bivšem režimu, ki pa je leta 1988 nepričakovano izgubil volitve za člana predsedstva SFRJ. Takrat ga je premagal javnosti skoraj neznani Janez Drnovšek.

 

Bulčeva je poleti 2014 kot meteor priletela v slovensko politiko iz sfere gospodastva (Telemach, Telekom, Vibacom). Vedno je veljala za samozavestno in se je znala "dobro prodajati", kot se reče. Njena angleščina je bila občutno boljša od tiste, ki jo je na zaslišanju v Bruslju lomila Bratuškova, kar je bilo za evropske poslance in predsednika komisije Junckerja očitno dovoljšnja kvalifikacija, da je gospa Violeta, ki ima tudi črni pas v taekwondoju, postala članica Evropske komisije, zadolžena za promet.

 

 

Na prvi pogled sanjska komisarka

 

Po imenovanju za evropsko komisarko za promet se je negativna kampanja okoli Bulčeve sčasoma polegla. Nova komisarka je postala zelo visoko ocenjena na lestvicah javnega mnenja. Danes se uvršča med tri najbolj priljubljene slovenske politike. Toda to, opozarjajo poznavalci javnega mnenja, je varljiv podatek, saj (prvič) Violeta Bulc že nekaj let ni več slovenska političarka, in (drugič), v tovrstnih anketah so slovenski predstavniki v Bruslju (Evropski parlament, Evropska komisija) doslej vedno zelo visoko kotirali prav zato, ker jih volivci niso povezovali s slovensko notranjo politiko in njenimi aferami.

 

 

Violeta Bulc se kot evropska komisarka za promet ni izkazala. Pri vprašanju nemških cestnin ji je kompetence celo prevzel njen nadrejeni, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

 

 

Dejanski renome Violete Bulc je torej neprimerljivo manjši od medijsko ustvarjenega. Tega se v Listi Marjana Šarca in Zavezništvu Alenke Bratušek, ki bi se Bulčeve najraje znebili, še kako dobro zavedajo, zato po naših informacijah skupno listo pod blagovno znamko Alde pogojujejo s tem, da bi bil njen nosilec nekdo drug, bolj ugleden. V zakulisju se že omenja nekaj imen, med njimi Igorja Šoltesa in Janeza Potočnika. Šoltes je aktualni evroposlanec Zelenih, pri čemer pa v domovini že od začetka mandata nima politične stranke, ki bi stala za njim, medtem ko Potočnik večinoma pro bono sopredseduje mednarodnemu panelu za vire pri OZN. Za razliko od Šoltesa, pred katerim levo-liberalni tabor kljub družinskemu pedigreju goji precejšno rezerviranost (resnici na ljubo, pravijo naši viri, je svojo priložnost zamudil in bi se moral v orbito Marjana Šarca vključiti že lani), pa bi bil nekdanji evropski komisar Janez Potočnik verjetno sprejemljiv tudi za Stranko modernega centra (SMC), katere soustanoviteljica je sicer tudi Violeta Bulc.

 

 

Cerarjeva tesna prijateljica

 

V 12. vladi Republike Slovenije je bila Violeta Bulc kratek čas ministrica brez listnice, zadolžena za kohezijo in strateške projekte, že po nekaj mesecih pa jo je vlada Mira Cerarja določila za slovensko kandidatko za evropsko komisarko. Problem je bil v tem, da je bil sklep na vladi sprejet s preglasovanjem vodilne stranke v tedanji koaliciji (SMC), kar sta ostala koalicijska partnerja (socialni demokrati in upokojenska stranka) sprejela s stisnjenimi zobmi. Zlasti so bentili v SD, kjer so ponujali svojo ambiciozno evroposlanko Tanjo Fajon. Oktobra 2014, ko je vlada soglasno podprla Bulčevo, so po vladnih hodnikih nezadovoljni ministri SD in DeSUS šepetali, da gre za osebno uslugo Mira Cerarja prijateljici Violeti in da so njeno kandidaturo podprli samo zato, da bo "mir v hiši".

 

Danes, več kot štiri leta kasneje, se utegne averzija do Bulčeve ponoviti tudi v LMŠ in ZAB, kjer ne skrivajo, da si za nosilca liste želijo nekoga drugega, po možnosti Potočnika, če bo le sprejel ponudbo. Ključno je tudi vprašanje, po kakšnem kriteriju določiti število kandidatov (3+3+2?) oziroma vrstni red. Naši viri pravijo, da naj bi v LMŠ vztrajali, da je ključ za razporeditev osmerice kandidatov na skupni listi za Evropski parlament tudi aktualna podpora, ki jo uživajo te stranke v anketah - tu pa bi se SMC slabo odrezala, kajti po anketah ima danes bistveno nižjo podporo, kot jo je prejela na lanskih junijskih parlamentarnih volitvah. O tem, koliko evropskih poslancev bi lahko dobil "trojček", lahko za zdaj samo špekuliramo, vendar je glede na trenutna razmerja sil povsem možno, da bi dobil 2 ali celo 3 poslance.

 

 

Nepredvidljivi gospod Šarec

 

Pri kombinatoriki se zadeve najbolj zapletejo; nekateri mediji so namreč v minulih dneh že objavili, naj bi LMŠ zahtevala za svoje kandidate prva tri mesta na listi, kar kaže predvsem na to, da se premier Šarec niti malo ne ukvarja s čustvi ali ambicijami svojih koalicijskih partnerjev. Nasprotno, zdi se celo, da se zabava ob misli, da jih s svojimi nepredvidenimi potezami nervira. Veliko je kajpak odvisno tudi od imen, ki jih ponujajo posamezne stranke tega t.i. liberalnega trojčka. Tako naj bi stranka Alenke Bratušek ponujala politično troživko Romana Jakiča, ki še kar čaka na svojo priložnost v aktualni koaliciji, v kateri so se uspeli ponovno aktivirati številni politiki propadle LDS, v vmesnem času raztepeni po različnih strankah.

 

 

Kot soustanoviteljica SMC je Bulčeva vseskozi uživala prijateljstvo in veliko naklonjenost bivšega premierja Mira Cerarja, ki jo je le nekaj mesecev po formiranju vlade poslal v Bruselj za komisarko.

 

 

Violeto Bulc bodo verjetno poskušali prijateljsko prepričati, da se "ukloni" in pristane na drugo ali celo tretje mesto na kandidatni listi. Evropska komisarka iz Slovenije se - resnici na ljubo - v Bruslju v teh štirih oziroma petih letih ni kaj prida izkazala. O njej bruseljski kolegi radi pravijo, da je "joke" (šala), saj se je razvedelo o njeni naklonjenosti šamanizmu in alternativnih metodah. A če pustimo ob strani te detajle, je še vedno pomenljivo, da na komisarskem mestu, ki je pristojno za promet, Bulčeva ni imela nobene avtoritete, ko je šlo za nemško namero po uvedbi avtocestnega cestninjenja. Problem je bil namreč v tem, da je nemška zvezna vlada pri sestavi koalicijske pogodbe popustila bavarski CSU, ki je zahtevala uvedbo cestnine, vendar bi jo nemški državljani oziroma davkoplačevalci vsako leto dobili povrnjeno v obliki davčne olajšave, medtem ko tuji državljani, ki bi plačali uporabo nemških avtocest, ne bi dobili povrnjenega niti centa. Z drugimi besedami, nemška vlada je pristala na diskriminatoren odnos, kar pa je vsekakor v nasprotju s temeljnimi načeli Evropske unije.

 

 

Mlajši brat in sum korupcije

 

Bulčeva je bila iz pogajanj z Nemci na nek način izločena, ko se je v to neposredno vmešal njen nadrejeni, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Nekateri so to razumeli kot nezaupnico delu komisarke iz Slovenije. Kakorkoli obračamo, epizoda z nemškimi cestninami ni ravno nekaj, s čemer bi se Bulčeva pohvalila. Če bi bila nemška ali francoska kandidatka, bi tamkajšnji mediji verjetno na dan privlekli tudi zgodbo o njenem bratu, srčnem kirurgu Matjažu Buncu, o katerem smo na portalu+ pred natanko tremi leti (18. januarja 2016) ekskluzivno objavili (vir), da je s svojim Društvom za širitev znanja in raziskovanja v medicini od farmacevtske multinacionalke AstraZeneca prejel 50.000,00 evrov donacije za projekt Register AKS, ki pa je bil v več pogledih sporen. Zakaj? Zato, ker je AstraZeneca proizvajalka zdravila, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu. Takrat smo zapisali:

 

Če taista multinacionalka s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu, projekt pa organizira zasebno društvo, ki ima pet članov, sedež pa v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC, potem je vse skupaj hudo nespodobno (neetično), če ne celo kaj več.

 

 

Dr. Matjaž Bunc, srčni kirurg, je tisti brat Violete Bulc, ki je osumljenec korupcije v poročilu preiskovalne parlamentarne komisije Jelke Godec (vir), v času Cerarjeve vlade pa se je po naših informacijah večkrat pohvalil, da "lahko v Kliničnem centru doseže, kar hoče, v nekaj urah".

 

 

Mlajši brat komisarke Violete Bulc se je znašel tudi pod povečevalnim staklom parlamentarne preiskovalne komisije za žilne opornice, ki jo je vodila poslanka Jelka Godec. Zaradi suma, da skozi več njegovih podjetih poteka korupcija (aortne zaklopke), je Godčeva zahtevala dokumentacijo teh podjetij, a se je Bunc izročitvi dokumentov vseskozi spretno izmikal. Vsakič, ko je dobil sodno odločbo, da mora izročiti dokumente, se je pritožil na višjo instanco, vse do ustavnega sodišča. Po oceni preiskovalne komisije je Matjaž Bunc s temi manevri zavlačeval, saj se je zavedal, da ga lahko reši samo čas - konec mandata državnega zbora in s tem prenehanje komisije.
 
 
 
***
 
 
A če se vrnemo k Violeti Bulc in evropskim volitvam: glavna bitka šele prihaja. V veliki meri se pričakuje, da bodo nosilci list za evropske volitve levih strank tudi možni kandidati za komisarja – kandidata ali kandidatko bo namreč predlagala vladajoča koalicija in to bo zagotovo nekdo iz njihovih vrst. Na to bo seveda predsednik vlade želel imeti odločilen vpliv, čeprav po rezultatu na volitvah ni kaj dosti močnejši od SMC ali SD. A v koaliciji palčkov lahko tudi palček zraste …. in postane komisar. To pa je že zgodba za prihodnjič.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
6
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.521
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.000
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.127
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758