Razkrivamo

Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?

Pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji v nedeljo, 26. maja, je že čutiti napetost med tremi vladnimi strankami, članicami skupine Alde. Lista Marjana Šarca (LMŠ), Stranka modernega centra (SMC) in Zavezništvo Alenke Bratušek (ZAB) so sicer načelno že dogovorjene za skupni nastop kot "liberalni trojček", se pa močno zapleta z nosilcem oziroma nosilko liste. Na tem mestu se vidi aktualna evropska komisarka Violeta Bulc, ki jo podpira SMC, medtem ko LMŠ in ZAB nad to idejo nista navdušeni. Bulčeva ima namreč v nahrbtniku kar nekaj "prtljage".

17.01.2019 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Violeta Bulc   Evropska komisija   evropske volitve   vlada   Marjan Šarec   Miro Cerar   SMC   Alenka Bratušek   Janez Potočnik   Bruselj   Gregor Golobič   Matjaž Bunc   AstraZeneca

Fotografije: Mediaspeed

Priljubljenost Violete Bulc je v prvi vrsti medijski konstrukt. Tega se v Listi Marjana Šarca in Zavezništvu Alenke Bratušek, ki bi se Bulčeve najraje znebili, zavedajo, zato se v zakulisju že omenjajo druga imena, ki bi povedla "liberalni trojček" na evropske volitve. Med imeni izstopa zlasti nekdanji evropski komisar Janez Potočnik.

Najbolj občutljiva na to, kdo bo nosilec skupne kandiatne liste za Evropski parlament, je zagotovo Alenka Bratušek, ki se je leta 2014 kot premierka poskušala (neuspešno) samokandidirati za evropsko komisarko, pa ji je zaradi slabe pripravljenosti na zaslišanje spodletelo, prislužila pa si je celo kazensko ovadbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in kriminalistično preiskavo v premierskem kabinetu, kar se doslej ni zgodilo še nobenemu slovenskemu predsedniku vlade. Da bo zgodovinski spomin za silno samozavestno Bratuškovo še bolj travmatičen, je njen naslednik Miro Cerar v Bruselj poslal ravno Violeto Bulc. Stare zamere so bile v slovenski politiki vedno posebna zgodba. Bulčevi so takrat očitali, da je bila v preteklosti tesno povezana z Gregorjem Golobičem (sta isti letnik, hodila sta tudi na isto gimnazijo v Novem mestu) in da sodi v krog t.i. tranzicijske ekonomske elite, kar naj bi izhajalo iz njene družinske povezanosti z nekdaj vplivnim klanom Bulc. Če ne drugega, drži vsaj ta del. Da, Violeta Bulc, rojena Bunc, je bila nekoč res poročena z Alešem Bulcem, sinom Marka Bulca, visokega funkcionarja v bivšem režimu, ki pa je leta 1988 nepričakovano izgubil volitve za člana predsedstva SFRJ. Takrat ga je premagal javnosti skoraj neznani Janez Drnovšek.

 

Bulčeva je poleti 2014 kot meteor priletela v slovensko politiko iz sfere gospodastva (Telemach, Telekom, Vibacom). Vedno je veljala za samozavestno in se je znala "dobro prodajati", kot se reče. Njena angleščina je bila občutno boljša od tiste, ki jo je na zaslišanju v Bruslju lomila Bratuškova, kar je bilo za evropske poslance in predsednika komisije Junckerja očitno dovoljšnja kvalifikacija, da je gospa Violeta, ki ima tudi črni pas v taekwondoju, postala članica Evropske komisije, zadolžena za promet.

 

 

Na prvi pogled sanjska komisarka

 

Po imenovanju za evropsko komisarko za promet se je negativna kampanja okoli Bulčeve sčasoma polegla. Nova komisarka je postala zelo visoko ocenjena na lestvicah javnega mnenja. Danes se uvršča med tri najbolj priljubljene slovenske politike. Toda to, opozarjajo poznavalci javnega mnenja, je varljiv podatek, saj (prvič) Violeta Bulc že nekaj let ni več slovenska političarka, in (drugič), v tovrstnih anketah so slovenski predstavniki v Bruslju (Evropski parlament, Evropska komisija) doslej vedno zelo visoko kotirali prav zato, ker jih volivci niso povezovali s slovensko notranjo politiko in njenimi aferami.

 

 

Violeta Bulc se kot evropska komisarka za promet ni izkazala. Pri vprašanju nemških cestnin ji je kompetence celo prevzel njen nadrejeni, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

 

 

Dejanski renome Violete Bulc je torej neprimerljivo manjši od medijsko ustvarjenega. Tega se v Listi Marjana Šarca in Zavezništvu Alenke Bratušek, ki bi se Bulčeve najraje znebili, še kako dobro zavedajo, zato po naših informacijah skupno listo pod blagovno znamko Alde pogojujejo s tem, da bi bil njen nosilec nekdo drug, bolj ugleden. V zakulisju se že omenja nekaj imen, med njimi Igorja Šoltesa in Janeza Potočnika. Šoltes je aktualni evroposlanec Zelenih, pri čemer pa v domovini že od začetka mandata nima politične stranke, ki bi stala za njim, medtem ko Potočnik večinoma pro bono sopredseduje mednarodnemu panelu za vire pri OZN. Za razliko od Šoltesa, pred katerim levo-liberalni tabor kljub družinskemu pedigreju goji precejšno rezerviranost (resnici na ljubo, pravijo naši viri, je svojo priložnost zamudil in bi se moral v orbito Marjana Šarca vključiti že lani), pa bi bil nekdanji evropski komisar Janez Potočnik verjetno sprejemljiv tudi za Stranko modernega centra (SMC), katere soustanoviteljica je sicer tudi Violeta Bulc.

 

 

Cerarjeva tesna prijateljica

 

V 12. vladi Republike Slovenije je bila Violeta Bulc kratek čas ministrica brez listnice, zadolžena za kohezijo in strateške projekte, že po nekaj mesecih pa jo je vlada Mira Cerarja določila za slovensko kandidatko za evropsko komisarko. Problem je bil v tem, da je bil sklep na vladi sprejet s preglasovanjem vodilne stranke v tedanji koaliciji (SMC), kar sta ostala koalicijska partnerja (socialni demokrati in upokojenska stranka) sprejela s stisnjenimi zobmi. Zlasti so bentili v SD, kjer so ponujali svojo ambiciozno evroposlanko Tanjo Fajon. Oktobra 2014, ko je vlada soglasno podprla Bulčevo, so po vladnih hodnikih nezadovoljni ministri SD in DeSUS šepetali, da gre za osebno uslugo Mira Cerarja prijateljici Violeti in da so njeno kandidaturo podprli samo zato, da bo "mir v hiši".

 

Danes, več kot štiri leta kasneje, se utegne averzija do Bulčeve ponoviti tudi v LMŠ in ZAB, kjer ne skrivajo, da si za nosilca liste želijo nekoga drugega, po možnosti Potočnika, če bo le sprejel ponudbo. Ključno je tudi vprašanje, po kakšnem kriteriju določiti število kandidatov (3+3+2?) oziroma vrstni red. Naši viri pravijo, da naj bi v LMŠ vztrajali, da je ključ za razporeditev osmerice kandidatov na skupni listi za Evropski parlament tudi aktualna podpora, ki jo uživajo te stranke v anketah - tu pa bi se SMC slabo odrezala, kajti po anketah ima danes bistveno nižjo podporo, kot jo je prejela na lanskih junijskih parlamentarnih volitvah. O tem, koliko evropskih poslancev bi lahko dobil "trojček", lahko za zdaj samo špekuliramo, vendar je glede na trenutna razmerja sil povsem možno, da bi dobil 2 ali celo 3 poslance.

 

 

Nepredvidljivi gospod Šarec

 

Pri kombinatoriki se zadeve najbolj zapletejo; nekateri mediji so namreč v minulih dneh že objavili, naj bi LMŠ zahtevala za svoje kandidate prva tri mesta na listi, kar kaže predvsem na to, da se premier Šarec niti malo ne ukvarja s čustvi ali ambicijami svojih koalicijskih partnerjev. Nasprotno, zdi se celo, da se zabava ob misli, da jih s svojimi nepredvidenimi potezami nervira. Veliko je kajpak odvisno tudi od imen, ki jih ponujajo posamezne stranke tega t.i. liberalnega trojčka. Tako naj bi stranka Alenke Bratušek ponujala politično troživko Romana Jakiča, ki še kar čaka na svojo priložnost v aktualni koaliciji, v kateri so se uspeli ponovno aktivirati številni politiki propadle LDS, v vmesnem času raztepeni po različnih strankah.

 

 

Kot soustanoviteljica SMC je Bulčeva vseskozi uživala prijateljstvo in veliko naklonjenost bivšega premierja Mira Cerarja, ki jo je le nekaj mesecev po formiranju vlade poslal v Bruselj za komisarko.

 

 

Violeto Bulc bodo verjetno poskušali prijateljsko prepričati, da se "ukloni" in pristane na drugo ali celo tretje mesto na kandidatni listi. Evropska komisarka iz Slovenije se - resnici na ljubo - v Bruslju v teh štirih oziroma petih letih ni kaj prida izkazala. O njej bruseljski kolegi radi pravijo, da je "joke" (šala), saj se je razvedelo o njeni naklonjenosti šamanizmu in alternativnih metodah. A če pustimo ob strani te detajle, je še vedno pomenljivo, da na komisarskem mestu, ki je pristojno za promet, Bulčeva ni imela nobene avtoritete, ko je šlo za nemško namero po uvedbi avtocestnega cestninjenja. Problem je bil namreč v tem, da je nemška zvezna vlada pri sestavi koalicijske pogodbe popustila bavarski CSU, ki je zahtevala uvedbo cestnine, vendar bi jo nemški državljani oziroma davkoplačevalci vsako leto dobili povrnjeno v obliki davčne olajšave, medtem ko tuji državljani, ki bi plačali uporabo nemških avtocest, ne bi dobili povrnjenega niti centa. Z drugimi besedami, nemška vlada je pristala na diskriminatoren odnos, kar pa je vsekakor v nasprotju s temeljnimi načeli Evropske unije.

 

 

Mlajši brat in sum korupcije

 

Bulčeva je bila iz pogajanj z Nemci na nek način izločena, ko se je v to neposredno vmešal njen nadrejeni, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Nekateri so to razumeli kot nezaupnico delu komisarke iz Slovenije. Kakorkoli obračamo, epizoda z nemškimi cestninami ni ravno nekaj, s čemer bi se Bulčeva pohvalila. Če bi bila nemška ali francoska kandidatka, bi tamkajšnji mediji verjetno na dan privlekli tudi zgodbo o njenem bratu, srčnem kirurgu Matjažu Buncu, o katerem smo na portalu+ pred natanko tremi leti (18. januarja 2016) ekskluzivno objavili (vir), da je s svojim Društvom za širitev znanja in raziskovanja v medicini od farmacevtske multinacionalke AstraZeneca prejel 50.000,00 evrov donacije za projekt Register AKS, ki pa je bil v več pogledih sporen. Zakaj? Zato, ker je AstraZeneca proizvajalka zdravila, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu. Takrat smo zapisali:

 

Če taista multinacionalka s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu, projekt pa organizira zasebno društvo, ki ima pet članov, sedež pa v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC, potem je vse skupaj hudo nespodobno (neetično), če ne celo kaj več.

 

 

Dr. Matjaž Bunc, srčni kirurg, je tisti brat Violete Bulc, ki je osumljenec korupcije v poročilu preiskovalne parlamentarne komisije Jelke Godec (vir), v času Cerarjeve vlade pa se je po naših informacijah večkrat pohvalil, da "lahko v Kliničnem centru doseže, kar hoče, v nekaj urah".

 

 

Mlajši brat komisarke Violete Bulc se je znašel tudi pod povečevalnim staklom parlamentarne preiskovalne komisije za žilne opornice, ki jo je vodila poslanka Jelka Godec. Zaradi suma, da skozi več njegovih podjetih poteka korupcija (aortne zaklopke), je Godčeva zahtevala dokumentacijo teh podjetij, a se je Bunc izročitvi dokumentov vseskozi spretno izmikal. Vsakič, ko je dobil sodno odločbo, da mora izročiti dokumente, se je pritožil na višjo instanco, vse do ustavnega sodišča. Po oceni preiskovalne komisije je Matjaž Bunc s temi manevri zavlačeval, saj se je zavedal, da ga lahko reši samo čas - konec mandata državnega zbora in s tem prenehanje komisije.
 
 
 
***
 
 
A če se vrnemo k Violeti Bulc in evropskim volitvam: glavna bitka šele prihaja. V veliki meri se pričakuje, da bodo nosilci list za evropske volitve levih strank tudi možni kandidati za komisarja – kandidata ali kandidatko bo namreč predlagala vladajoča koalicija in to bo zagotovo nekdo iz njihovih vrst. Na to bo seveda predsednik vlade želel imeti odločilen vpliv, čeprav po rezultatu na volitvah ni kaj dosti močnejši od SMC ali SD. A v koaliciji palčkov lahko tudi palček zraste …. in postane komisar. To pa je že zgodba za prihodnjič.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.205
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.911
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.562
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.208
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.533
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.896
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.323
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.106
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 906
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.567