Razkrivamo

Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?

Pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji v nedeljo, 26. maja, je že čutiti napetost med tremi vladnimi strankami, članicami skupine Alde. Lista Marjana Šarca (LMŠ), Stranka modernega centra (SMC) in Zavezništvo Alenke Bratušek (ZAB) so sicer načelno že dogovorjene za skupni nastop kot "liberalni trojček", se pa močno zapleta z nosilcem oziroma nosilko liste. Na tem mestu se vidi aktualna evropska komisarka Violeta Bulc, ki jo podpira SMC, medtem ko LMŠ in ZAB nad to idejo nista navdušeni. Bulčeva ima namreč v nahrbtniku kar nekaj "prtljage".

17.01.2019 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Violeta Bulc   Evropska komisija   evropske volitve   vlada   Marjan Šarec   Miro Cerar   SMC   Alenka Bratušek   Janez Potočnik   Bruselj   Gregor Golobič   Matjaž Bunc   AstraZeneca

Fotografije: Mediaspeed

Priljubljenost Violete Bulc je v prvi vrsti medijski konstrukt. Tega se v Listi Marjana Šarca in Zavezništvu Alenke Bratušek, ki bi se Bulčeve najraje znebili, zavedajo, zato se v zakulisju že omenjajo druga imena, ki bi povedla "liberalni trojček" na evropske volitve. Med imeni izstopa zlasti nekdanji evropski komisar Janez Potočnik.

Najbolj občutljiva na to, kdo bo nosilec skupne kandiatne liste za Evropski parlament, je zagotovo Alenka Bratušek, ki se je leta 2014 kot premierka poskušala (neuspešno) samokandidirati za evropsko komisarko, pa ji je zaradi slabe pripravljenosti na zaslišanje spodletelo, prislužila pa si je celo kazensko ovadbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in kriminalistično preiskavo v premierskem kabinetu, kar se doslej ni zgodilo še nobenemu slovenskemu predsedniku vlade. Da bo zgodovinski spomin za silno samozavestno Bratuškovo še bolj travmatičen, je njen naslednik Miro Cerar v Bruselj poslal ravno Violeto Bulc. Stare zamere so bile v slovenski politiki vedno posebna zgodba. Bulčevi so takrat očitali, da je bila v preteklosti tesno povezana z Gregorjem Golobičem (sta isti letnik, hodila sta tudi na isto gimnazijo v Novem mestu) in da sodi v krog t.i. tranzicijske ekonomske elite, kar naj bi izhajalo iz njene družinske povezanosti z nekdaj vplivnim klanom Bulc. Če ne drugega, drži vsaj ta del. Da, Violeta Bulc, rojena Bunc, je bila nekoč res poročena z Alešem Bulcem, sinom Marka Bulca, visokega funkcionarja v bivšem režimu, ki pa je leta 1988 nepričakovano izgubil volitve za člana predsedstva SFRJ. Takrat ga je premagal javnosti skoraj neznani Janez Drnovšek.

 

Bulčeva je poleti 2014 kot meteor priletela v slovensko politiko iz sfere gospodastva (Telemach, Telekom, Vibacom). Vedno je veljala za samozavestno in se je znala "dobro prodajati", kot se reče. Njena angleščina je bila občutno boljša od tiste, ki jo je na zaslišanju v Bruslju lomila Bratuškova, kar je bilo za evropske poslance in predsednika komisije Junckerja očitno dovoljšnja kvalifikacija, da je gospa Violeta, ki ima tudi črni pas v taekwondoju, postala članica Evropske komisije, zadolžena za promet.

 

 

Na prvi pogled sanjska komisarka

 

Po imenovanju za evropsko komisarko za promet se je negativna kampanja okoli Bulčeve sčasoma polegla. Nova komisarka je postala zelo visoko ocenjena na lestvicah javnega mnenja. Danes se uvršča med tri najbolj priljubljene slovenske politike. Toda to, opozarjajo poznavalci javnega mnenja, je varljiv podatek, saj (prvič) Violeta Bulc že nekaj let ni več slovenska političarka, in (drugič), v tovrstnih anketah so slovenski predstavniki v Bruslju (Evropski parlament, Evropska komisija) doslej vedno zelo visoko kotirali prav zato, ker jih volivci niso povezovali s slovensko notranjo politiko in njenimi aferami.

 

 

Violeta Bulc se kot evropska komisarka za promet ni izkazala. Pri vprašanju nemških cestnin ji je kompetence celo prevzel njen nadrejeni, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

 

 

Dejanski renome Violete Bulc je torej neprimerljivo manjši od medijsko ustvarjenega. Tega se v Listi Marjana Šarca in Zavezništvu Alenke Bratušek, ki bi se Bulčeve najraje znebili, še kako dobro zavedajo, zato po naših informacijah skupno listo pod blagovno znamko Alde pogojujejo s tem, da bi bil njen nosilec nekdo drug, bolj ugleden. V zakulisju se že omenja nekaj imen, med njimi Igorja Šoltesa in Janeza Potočnika. Šoltes je aktualni evroposlanec Zelenih, pri čemer pa v domovini že od začetka mandata nima politične stranke, ki bi stala za njim, medtem ko Potočnik večinoma pro bono sopredseduje mednarodnemu panelu za vire pri OZN. Za razliko od Šoltesa, pred katerim levo-liberalni tabor kljub družinskemu pedigreju goji precejšno rezerviranost (resnici na ljubo, pravijo naši viri, je svojo priložnost zamudil in bi se moral v orbito Marjana Šarca vključiti že lani), pa bi bil nekdanji evropski komisar Janez Potočnik verjetno sprejemljiv tudi za Stranko modernega centra (SMC), katere soustanoviteljica je sicer tudi Violeta Bulc.

 

 

Cerarjeva tesna prijateljica

 

V 12. vladi Republike Slovenije je bila Violeta Bulc kratek čas ministrica brez listnice, zadolžena za kohezijo in strateške projekte, že po nekaj mesecih pa jo je vlada Mira Cerarja določila za slovensko kandidatko za evropsko komisarko. Problem je bil v tem, da je bil sklep na vladi sprejet s preglasovanjem vodilne stranke v tedanji koaliciji (SMC), kar sta ostala koalicijska partnerja (socialni demokrati in upokojenska stranka) sprejela s stisnjenimi zobmi. Zlasti so bentili v SD, kjer so ponujali svojo ambiciozno evroposlanko Tanjo Fajon. Oktobra 2014, ko je vlada soglasno podprla Bulčevo, so po vladnih hodnikih nezadovoljni ministri SD in DeSUS šepetali, da gre za osebno uslugo Mira Cerarja prijateljici Violeti in da so njeno kandidaturo podprli samo zato, da bo "mir v hiši".

 

Danes, več kot štiri leta kasneje, se utegne averzija do Bulčeve ponoviti tudi v LMŠ in ZAB, kjer ne skrivajo, da si za nosilca liste želijo nekoga drugega, po možnosti Potočnika, če bo le sprejel ponudbo. Ključno je tudi vprašanje, po kakšnem kriteriju določiti število kandidatov (3+3+2?) oziroma vrstni red. Naši viri pravijo, da naj bi v LMŠ vztrajali, da je ključ za razporeditev osmerice kandidatov na skupni listi za Evropski parlament tudi aktualna podpora, ki jo uživajo te stranke v anketah - tu pa bi se SMC slabo odrezala, kajti po anketah ima danes bistveno nižjo podporo, kot jo je prejela na lanskih junijskih parlamentarnih volitvah. O tem, koliko evropskih poslancev bi lahko dobil "trojček", lahko za zdaj samo špekuliramo, vendar je glede na trenutna razmerja sil povsem možno, da bi dobil 2 ali celo 3 poslance.

 

 

Nepredvidljivi gospod Šarec

 

Pri kombinatoriki se zadeve najbolj zapletejo; nekateri mediji so namreč v minulih dneh že objavili, naj bi LMŠ zahtevala za svoje kandidate prva tri mesta na listi, kar kaže predvsem na to, da se premier Šarec niti malo ne ukvarja s čustvi ali ambicijami svojih koalicijskih partnerjev. Nasprotno, zdi se celo, da se zabava ob misli, da jih s svojimi nepredvidenimi potezami nervira. Veliko je kajpak odvisno tudi od imen, ki jih ponujajo posamezne stranke tega t.i. liberalnega trojčka. Tako naj bi stranka Alenke Bratušek ponujala politično troživko Romana Jakiča, ki še kar čaka na svojo priložnost v aktualni koaliciji, v kateri so se uspeli ponovno aktivirati številni politiki propadle LDS, v vmesnem času raztepeni po različnih strankah.

 

 

Kot soustanoviteljica SMC je Bulčeva vseskozi uživala prijateljstvo in veliko naklonjenost bivšega premierja Mira Cerarja, ki jo je le nekaj mesecev po formiranju vlade poslal v Bruselj za komisarko.

 

 

Violeto Bulc bodo verjetno poskušali prijateljsko prepričati, da se "ukloni" in pristane na drugo ali celo tretje mesto na kandidatni listi. Evropska komisarka iz Slovenije se - resnici na ljubo - v Bruslju v teh štirih oziroma petih letih ni kaj prida izkazala. O njej bruseljski kolegi radi pravijo, da je "joke" (šala), saj se je razvedelo o njeni naklonjenosti šamanizmu in alternativnih metodah. A če pustimo ob strani te detajle, je še vedno pomenljivo, da na komisarskem mestu, ki je pristojno za promet, Bulčeva ni imela nobene avtoritete, ko je šlo za nemško namero po uvedbi avtocestnega cestninjenja. Problem je bil namreč v tem, da je nemška zvezna vlada pri sestavi koalicijske pogodbe popustila bavarski CSU, ki je zahtevala uvedbo cestnine, vendar bi jo nemški državljani oziroma davkoplačevalci vsako leto dobili povrnjeno v obliki davčne olajšave, medtem ko tuji državljani, ki bi plačali uporabo nemških avtocest, ne bi dobili povrnjenega niti centa. Z drugimi besedami, nemška vlada je pristala na diskriminatoren odnos, kar pa je vsekakor v nasprotju s temeljnimi načeli Evropske unije.

 

 

Mlajši brat in sum korupcije

 

Bulčeva je bila iz pogajanj z Nemci na nek način izločena, ko se je v to neposredno vmešal njen nadrejeni, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Nekateri so to razumeli kot nezaupnico delu komisarke iz Slovenije. Kakorkoli obračamo, epizoda z nemškimi cestninami ni ravno nekaj, s čemer bi se Bulčeva pohvalila. Če bi bila nemška ali francoska kandidatka, bi tamkajšnji mediji verjetno na dan privlekli tudi zgodbo o njenem bratu, srčnem kirurgu Matjažu Buncu, o katerem smo na portalu+ pred natanko tremi leti (18. januarja 2016) ekskluzivno objavili (vir), da je s svojim Društvom za širitev znanja in raziskovanja v medicini od farmacevtske multinacionalke AstraZeneca prejel 50.000,00 evrov donacije za projekt Register AKS, ki pa je bil v več pogledih sporen. Zakaj? Zato, ker je AstraZeneca proizvajalka zdravila, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu. Takrat smo zapisali:

 

Če taista multinacionalka s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu, projekt pa organizira zasebno društvo, ki ima pet članov, sedež pa v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC, potem je vse skupaj hudo nespodobno (neetično), če ne celo kaj več.

 

 

Dr. Matjaž Bunc, srčni kirurg, je tisti brat Violete Bulc, ki je osumljenec korupcije v poročilu preiskovalne parlamentarne komisije Jelke Godec (vir), v času Cerarjeve vlade pa se je po naših informacijah večkrat pohvalil, da "lahko v Kliničnem centru doseže, kar hoče, v nekaj urah".

 

 

Mlajši brat komisarke Violete Bulc se je znašel tudi pod povečevalnim staklom parlamentarne preiskovalne komisije za žilne opornice, ki jo je vodila poslanka Jelka Godec. Zaradi suma, da skozi več njegovih podjetih poteka korupcija (aortne zaklopke), je Godčeva zahtevala dokumentacijo teh podjetij, a se je Bunc izročitvi dokumentov vseskozi spretno izmikal. Vsakič, ko je dobil sodno odločbo, da mora izročiti dokumente, se je pritožil na višjo instanco, vse do ustavnega sodišča. Po oceni preiskovalne komisije je Matjaž Bunc s temi manevri zavlačeval, saj se je zavedal, da ga lahko reši samo čas - konec mandata državnega zbora in s tem prenehanje komisije.
 
 
 
***
 
 
A če se vrnemo k Violeti Bulc in evropskim volitvam: glavna bitka šele prihaja. V veliki meri se pričakuje, da bodo nosilci list za evropske volitve levih strank tudi možni kandidati za komisarja – kandidata ali kandidatko bo namreč predlagala vladajoča koalicija in to bo zagotovo nekdo iz njihovih vrst. Na to bo seveda predsednik vlade želel imeti odločilen vpliv, čeprav po rezultatu na volitvah ni kaj dosti močnejši od SMC ali SD. A v koaliciji palčkov lahko tudi palček zraste …. in postane komisar. To pa je že zgodba za prihodnjič.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.124
02/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.941
03/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.543
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.887
05/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.225
06/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.242
07/
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
Igor Vlačič
Ogledov: 960
08/
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
Milan Krek
Ogledov: 934
09/
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
Božo Cerar
Ogledov: 979
10/
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
Dragan Živadinov
Ogledov: 903