Razkrivamo

Slovenija Koromandija? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v višini 1.7 % BDP

Lahko letos objektivno pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije. Vseeno pa je zanimivo, kako ob takšnih številkah ne glede na dobre rezultate poslušamo očitke o strukturnem primanjkljaju in premajhnem fiskalnem naporu.

22.01.2019 23:07
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   Slovenija   presežek   prihodki   odhodki   DDV   dohodnina   EU

Foto: Mediaspeed

Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov boljši od pričakovanj - kaj je razlog za tako zgrešene ocene, lahko samo ugibam. Strokovne napake ali namenoma nižji prihodki, da se proračunski apetiti preveč ne povečajo?

Zanimivo, kako se aktualna priprava (rebalans) proračuna za letošnje leto v medijih označuje kot najtrši oreh aktualne koalicije. Seveda je sestavljanje proračuna vedno zahtevna zadeva. Interesov in potreb je veliko, vsako ministrstvo bi si rado zagotovilo čim več sredstev - a vseeno bi si upal trditi, da so imeli finančni ministri do sedaj vedno bistveno bolj zahtevno delo kot letos. Za leto 2019 je v uradnih dokumentih finančnega ministrstva sicer še vedno podatek o 53 milijonih evra presežka. Takšen proračun je bil sprejet jeseni 2017 še v mandatu prejšnje vlade, v teh dneh pa naj bi dobili rebalans (popravek) takratnega dokumenta. Po prvih informacijah naj bi rebalans prikazoval 170 milijonov evrov presežka, kar je še vedno malo glede na tekoča gibanja v financah. Zato sem poskusil pripraviti tudi neko realno oceno za letošnje leto, podobno kot sem že januarja lani dokaj točno ocenil tudi proračunska gibanja za 2018. Kljub povečani nestabilnosti v svetu ter skrbeh glede morebitne nove krize, za letos in tudi drugo leto kakih ocen o zlomu ekonomije vseeno ni slišati. Gospodarska rast naj bi bila v Sloveniji po mnenju vseh institucij sicer nekaj nižja, a še vedno realno blizu štirih (4) odstotkov, nominalno pa okoli 6 odstotkov. Za proračunsko načrtovanje je namreč pomembnejša nominalna rast, ker se ta odraža v rasti potrošnje, plač, dobičkov ter posledično v rasti davčnih prihodkov in izdatkov države za plače, pokojnine in material. To so tudi ključne postavke proračuna, ki so tudi v veliki meri predvidljive.

 

Na spodnji tabeli so tako prikazani podatki o najbolj pomembnih prihodkih in odhodkih proračuna Republike Slovenije. Poleg dejanskih podatkov za 2017, je prikazana ocena za lani in letos ter tudi sprejet in zaenkrat še veljaven proračun (do sprejema rebalansa) za letošnje leto. V kolonah so potem še razlike ter odstotki rasti za zadnji dve leti:

 

 

 

 

Po vsebini pa najprej navajam osnovne postavke proračuna, tiste, ki jih lahko dokaj točno ocenimo. Med prihodki so seveda tri skupne davčnih prihodkov in sicer:

 

- od potrošnje - DDV in trošarine,

- davki od plač - dohodnina

- ter od davek od dobička podjetij.

 

 

Davčne stopnje ostajajo letos iste, tako da so prilivi odvisni od obsega dohodkov in potrošnje. Kljub predvideni 6-odstotni rasti potrošnje ocenjujem, da bo priliv od teh davkov nekaj nižji, torej 5-odstotni. Odstopanja so lahko predvsem pri trošarinah, kot se je zgodilo lansko leto. Lani je namreč država zaradi precejšnje rasti cen goriva celo nekoliko znižala višino trošarine na gorivo in prilivi so bili nekaj nižji kot leto poprej.

 

Na drugi strani pa predvidevam višji odstotek rasti pri dohodnini zaradi realno povečane obdavčitve. Dohodnina se namreč plačuje na osnovi dohodninske lestvice in če želimo imeti nevtralno obdavčevanje, torej realno enako obdavčitev, bi morali vsako leto lestvico uskladiti z rastjo plač. To smo tudi delali do leta 2013, torej do znanega ZUJF-a. Takrat so se vse uskladitve odpravile in zadnja leta ponovno uvedle, na usklajevanje dohodninske lestvice pa so čisto pozabili (ali pa tudi ne). Posledica je nekaj višja dejanska obdavčitev in tudi za okoli 50 milijonov evrov več prilivov tega davka kot sicer.

 

Nekaj več prilivov lahko pričakujemo tudi od davka na dobiček. Nižji pa bodo nedavčni prihodki, ker letos seveda ne bo več 270-milijonskih dividend od NLB. Skupni prihodki bodo tako večji za okoli 3 odstotke.

 

Na drugi strani pa bo nekoliko skromnejša rast odhodkov. Kljub dogovorom o povečanju plač javnega sektorja bodo skupni izdatki države za te namene, materialne stroške ter socialne izdatke višji za okoli 4 %. Ponovno pa lahko pričakujemo nižji prispevek državnega proračuna za pokojninsko blagajno, torej manjši znesek kot je bil lani. Pokojnine se bodo sicer usklajevale z rastjo plač, a rast mase pokojnin bo zaradi skromnega povečevanja novih upokojencev nekaj nižja, medtem ko je rast mase plač zaradi novih zaposlitev višja in posledično je več tudi prispevkov za pokojnine. Odliv proračuna za te namene bo tako 4 odstotke nižji kot lani. Skupni, redni izdatki proračuna (če jih tako poimenujem) bodo torej s precejšnjo verjetnostjo porasli nekaj manj kot zgoraj navedeni prihodki. Zaradi tega bo osnovni, dokaj predvidljiv rezultat proračuna znašal okoli 2,2 milijardi evrov plusa ali približno še 100 milijonov več kot lani.

 

Kot se vidi iz tabele, so državni načrtovalci te postavke predlani ocenili bistveno slabše, za skoraj milijardo evrov. "Presenetil" (pozitivno seveda) jih je tako zbran DDV, dohodnina kot prispevek za pokojninsko blagajno. Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov boljši od pričakovanj - kaj je razlog za tako zgrešene ocene, lahko samo ugibam. Strokovne napake ali namenoma nižji prihodki, da se proračunski apetiti preveč ne povečajo?

 

Če torej ta osnovni rezultat proračuna lahko res dokaj natančno predvidimo, pa je več odprtih dilem glede prejetih sredstev EU in posledično večjih investicij. Lani so na primer predvideli kar 1,1 milijarde črpanja sredstev EU, a realizacija bo mogoče tudi 400 milijonov nižja, nekaj nižje pa tudi investicije. Za letos so prvotno predvideli nekaj manj črpanja (900 milijonov) in približno toliko investicij, tako da sem podobne številke vključil tudi v projekcijo. Mogoče nam bo letos uspelo iz EU pridobiti nekaj več sredstev, a bo potem tudi več naložb in rezultat v saldu ne bo bistveno odstopal.

 

Če od vseh prihodkov odštejemo navedene odhodke, dobimo tako imenovan primarni proračunski presežek. Primarni presežek ne upošteva izdatkov za obresti in pomeni dejanski rezultat tekočih proračunskih gibanj. Nato pa od tega rezultata odštejemo še plačane obresti in dobimo končni rezultat proračuna. Obresti so dejansko izdatek zaradi večje proračunske porabe oz. primanjkljaja v preteklih letih, kar pa seveda bremeni tekoče leto, a se spremlja ločeno.

 

Objektivno torej lahko letos pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije. Zanimivo, kako ob takšnih številkah vseeno poslušamo očitke o strukturnem primanjkljaju in premajhnem fiskalnem naporu. Vse do leta 2006 se je primarni presežek oz. primanjkljaj gibal okoli ničle, do manjšega presežka je prišlo le v najbolj "pregretih" letih (1 % BDP v 2007 in 2008), pa takrat tega ni nihče problematiziral. Današnja slika je torej bistveno boljša tudi od let z največjo rastjo - le da smo takšen rezultat takrat realizirali z milijardnimi zadolžitvami v tujini, danes pa se ob tem celo še razdolžujemo, torej zmanjšujemo zadolžitev v tujini. To še toliko bolj potrjuje ugodna gibanja v javnih financah.

 

Za izračun končnega rezultata, torej proračunskega presežka moramo odšteti še izdatke za obresti, ki bodo letos ponovno nižji. Na to ne vpliva toliko zniževanje javnega dolga, temveč predvsem dejstvo, da zapadajo obveznice izdane po višjih obrestnih merah (tudi 4 ali 5 % letno), izdajamo pa nove po enoodstotni ali nekoliko višji obrestni meri. Po teh ocenah bo letošnji proračunski presežek verjetno preko 800 milijonov evrov ali najmanj odstotka in pol BDP in to s precejšnjo zanesljivostjo.

 

Kot omenjeno pa prve informacije iz finančnega ministrstva govorijo le 170 milijonih presežka. Pri tem je zanimivo, da je ministrstvo izračunalo skoraj do milijon evrov enak obseg prihodkov, kot je bila prva moja ocena (10.330 milijonov evrov), odhodkov pa naj bi bilo kar preko 600 milijonov več. Na žalost še ni podrobnejšega razreda odhodkov, da bi lahko ugotovili odstopanja. Ker je večina prihodkov in odhodkov dokaj znanih, ocenjujem, da je bo rebalans zajemal bistveno več izdatkov za investicije in prilivov iz EU, da pa so ponovno podcenili prilive iz naslova pobranih davkov. Zato vseeno menim, da bo letošnji proračunski preseže bistveno višji, kot bo sprejet rebalans, podobno kot se je dogajalo lani.

 

Gospodarsko okolje je ugodno in dokler je tako, je tudi prav da ustvarjamo presežek in rezerve za slabše čase. Takšen rezultat je tudi dokaz, da vodimo dokaj vzdržno javno-finančno politiko in da tudi sprejete odločitve in dogovori ne poslabšujejo razmer - čeprav nekateri ves čas napoveduje katastrofično situacijo. Seveda bi lahko še marsikaj storili bolje, a finančna slika je dobra in prav je, da to tudi povemo. In v takšnih razmerah mogoče razrešimo še kako aktualno težavo - ki jih je trenutno več na drugih področjih, k sreči ne na finančnem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
11
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,165
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,167
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,344
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,573
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,631
06/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,404
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,108
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,214
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,373
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 948