Razkrivamo

Slovenija Koromandija? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v višini 1.7 % BDP

Lahko letos objektivno pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije. Vseeno pa je zanimivo, kako ob takšnih številkah ne glede na dobre rezultate poslušamo očitke o strukturnem primanjkljaju in premajhnem fiskalnem naporu.

22.01.2019 23:07
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   Slovenija   presežek   prihodki   odhodki   DDV   dohodnina   EU

Foto: Mediaspeed

Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov boljši od pričakovanj - kaj je razlog za tako zgrešene ocene, lahko samo ugibam. Strokovne napake ali namenoma nižji prihodki, da se proračunski apetiti preveč ne povečajo?

Zanimivo, kako se aktualna priprava (rebalans) proračuna za letošnje leto v medijih označuje kot najtrši oreh aktualne koalicije. Seveda je sestavljanje proračuna vedno zahtevna zadeva. Interesov in potreb je veliko, vsako ministrstvo bi si rado zagotovilo čim več sredstev - a vseeno bi si upal trditi, da so imeli finančni ministri do sedaj vedno bistveno bolj zahtevno delo kot letos. Za leto 2019 je v uradnih dokumentih finančnega ministrstva sicer še vedno podatek o 53 milijonih evra presežka. Takšen proračun je bil sprejet jeseni 2017 še v mandatu prejšnje vlade, v teh dneh pa naj bi dobili rebalans (popravek) takratnega dokumenta. Po prvih informacijah naj bi rebalans prikazoval 170 milijonov evrov presežka, kar je še vedno malo glede na tekoča gibanja v financah. Zato sem poskusil pripraviti tudi neko realno oceno za letošnje leto, podobno kot sem že januarja lani dokaj točno ocenil tudi proračunska gibanja za 2018. Kljub povečani nestabilnosti v svetu ter skrbeh glede morebitne nove krize, za letos in tudi drugo leto kakih ocen o zlomu ekonomije vseeno ni slišati. Gospodarska rast naj bi bila v Sloveniji po mnenju vseh institucij sicer nekaj nižja, a še vedno realno blizu štirih (4) odstotkov, nominalno pa okoli 6 odstotkov. Za proračunsko načrtovanje je namreč pomembnejša nominalna rast, ker se ta odraža v rasti potrošnje, plač, dobičkov ter posledično v rasti davčnih prihodkov in izdatkov države za plače, pokojnine in material. To so tudi ključne postavke proračuna, ki so tudi v veliki meri predvidljive.

 

Na spodnji tabeli so tako prikazani podatki o najbolj pomembnih prihodkih in odhodkih proračuna Republike Slovenije. Poleg dejanskih podatkov za 2017, je prikazana ocena za lani in letos ter tudi sprejet in zaenkrat še veljaven proračun (do sprejema rebalansa) za letošnje leto. V kolonah so potem še razlike ter odstotki rasti za zadnji dve leti:

 

 

 

 

Po vsebini pa najprej navajam osnovne postavke proračuna, tiste, ki jih lahko dokaj točno ocenimo. Med prihodki so seveda tri skupne davčnih prihodkov in sicer:

 

- od potrošnje - DDV in trošarine,

- davki od plač - dohodnina

- ter od davek od dobička podjetij.

 

 

Davčne stopnje ostajajo letos iste, tako da so prilivi odvisni od obsega dohodkov in potrošnje. Kljub predvideni 6-odstotni rasti potrošnje ocenjujem, da bo priliv od teh davkov nekaj nižji, torej 5-odstotni. Odstopanja so lahko predvsem pri trošarinah, kot se je zgodilo lansko leto. Lani je namreč država zaradi precejšnje rasti cen goriva celo nekoliko znižala višino trošarine na gorivo in prilivi so bili nekaj nižji kot leto poprej.

 

Na drugi strani pa predvidevam višji odstotek rasti pri dohodnini zaradi realno povečane obdavčitve. Dohodnina se namreč plačuje na osnovi dohodninske lestvice in če želimo imeti nevtralno obdavčevanje, torej realno enako obdavčitev, bi morali vsako leto lestvico uskladiti z rastjo plač. To smo tudi delali do leta 2013, torej do znanega ZUJF-a. Takrat so se vse uskladitve odpravile in zadnja leta ponovno uvedle, na usklajevanje dohodninske lestvice pa so čisto pozabili (ali pa tudi ne). Posledica je nekaj višja dejanska obdavčitev in tudi za okoli 50 milijonov evrov več prilivov tega davka kot sicer.

 

Nekaj več prilivov lahko pričakujemo tudi od davka na dobiček. Nižji pa bodo nedavčni prihodki, ker letos seveda ne bo več 270-milijonskih dividend od NLB. Skupni prihodki bodo tako večji za okoli 3 odstotke.

 

Na drugi strani pa bo nekoliko skromnejša rast odhodkov. Kljub dogovorom o povečanju plač javnega sektorja bodo skupni izdatki države za te namene, materialne stroške ter socialne izdatke višji za okoli 4 %. Ponovno pa lahko pričakujemo nižji prispevek državnega proračuna za pokojninsko blagajno, torej manjši znesek kot je bil lani. Pokojnine se bodo sicer usklajevale z rastjo plač, a rast mase pokojnin bo zaradi skromnega povečevanja novih upokojencev nekaj nižja, medtem ko je rast mase plač zaradi novih zaposlitev višja in posledično je več tudi prispevkov za pokojnine. Odliv proračuna za te namene bo tako 4 odstotke nižji kot lani. Skupni, redni izdatki proračuna (če jih tako poimenujem) bodo torej s precejšnjo verjetnostjo porasli nekaj manj kot zgoraj navedeni prihodki. Zaradi tega bo osnovni, dokaj predvidljiv rezultat proračuna znašal okoli 2,2 milijardi evrov plusa ali približno še 100 milijonov več kot lani.

 

Kot se vidi iz tabele, so državni načrtovalci te postavke predlani ocenili bistveno slabše, za skoraj milijardo evrov. "Presenetil" (pozitivno seveda) jih je tako zbran DDV, dohodnina kot prispevek za pokojninsko blagajno. Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov boljši od pričakovanj - kaj je razlog za tako zgrešene ocene, lahko samo ugibam. Strokovne napake ali namenoma nižji prihodki, da se proračunski apetiti preveč ne povečajo?

 

Če torej ta osnovni rezultat proračuna lahko res dokaj natančno predvidimo, pa je več odprtih dilem glede prejetih sredstev EU in posledično večjih investicij. Lani so na primer predvideli kar 1,1 milijarde črpanja sredstev EU, a realizacija bo mogoče tudi 400 milijonov nižja, nekaj nižje pa tudi investicije. Za letos so prvotno predvideli nekaj manj črpanja (900 milijonov) in približno toliko investicij, tako da sem podobne številke vključil tudi v projekcijo. Mogoče nam bo letos uspelo iz EU pridobiti nekaj več sredstev, a bo potem tudi več naložb in rezultat v saldu ne bo bistveno odstopal.

 

Če od vseh prihodkov odštejemo navedene odhodke, dobimo tako imenovan primarni proračunski presežek. Primarni presežek ne upošteva izdatkov za obresti in pomeni dejanski rezultat tekočih proračunskih gibanj. Nato pa od tega rezultata odštejemo še plačane obresti in dobimo končni rezultat proračuna. Obresti so dejansko izdatek zaradi večje proračunske porabe oz. primanjkljaja v preteklih letih, kar pa seveda bremeni tekoče leto, a se spremlja ločeno.

 

Objektivno torej lahko letos pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije. Zanimivo, kako ob takšnih številkah vseeno poslušamo očitke o strukturnem primanjkljaju in premajhnem fiskalnem naporu. Vse do leta 2006 se je primarni presežek oz. primanjkljaj gibal okoli ničle, do manjšega presežka je prišlo le v najbolj "pregretih" letih (1 % BDP v 2007 in 2008), pa takrat tega ni nihče problematiziral. Današnja slika je torej bistveno boljša tudi od let z največjo rastjo - le da smo takšen rezultat takrat realizirali z milijardnimi zadolžitvami v tujini, danes pa se ob tem celo še razdolžujemo, torej zmanjšujemo zadolžitev v tujini. To še toliko bolj potrjuje ugodna gibanja v javnih financah.

 

Za izračun končnega rezultata, torej proračunskega presežka moramo odšteti še izdatke za obresti, ki bodo letos ponovno nižji. Na to ne vpliva toliko zniževanje javnega dolga, temveč predvsem dejstvo, da zapadajo obveznice izdane po višjih obrestnih merah (tudi 4 ali 5 % letno), izdajamo pa nove po enoodstotni ali nekoliko višji obrestni meri. Po teh ocenah bo letošnji proračunski presežek verjetno preko 800 milijonov evrov ali najmanj odstotka in pol BDP in to s precejšnjo zanesljivostjo.

 

Kot omenjeno pa prve informacije iz finančnega ministrstva govorijo le 170 milijonih presežka. Pri tem je zanimivo, da je ministrstvo izračunalo skoraj do milijon evrov enak obseg prihodkov, kot je bila prva moja ocena (10.330 milijonov evrov), odhodkov pa naj bi bilo kar preko 600 milijonov več. Na žalost še ni podrobnejšega razreda odhodkov, da bi lahko ugotovili odstopanja. Ker je večina prihodkov in odhodkov dokaj znanih, ocenjujem, da je bo rebalans zajemal bistveno več izdatkov za investicije in prilivov iz EU, da pa so ponovno podcenili prilive iz naslova pobranih davkov. Zato vseeno menim, da bo letošnji proračunski preseže bistveno višji, kot bo sprejet rebalans, podobno kot se je dogajalo lani.

 

Gospodarsko okolje je ugodno in dokler je tako, je tudi prav da ustvarjamo presežek in rezerve za slabše čase. Takšen rezultat je tudi dokaz, da vodimo dokaj vzdržno javno-finančno politiko in da tudi sprejete odločitve in dogovori ne poslabšujejo razmer - čeprav nekateri ves čas napoveduje katastrofično situacijo. Seveda bi lahko še marsikaj storili bolje, a finančna slika je dobra in prav je, da to tudi povemo. In v takšnih razmerah mogoče razrešimo še kako aktualno težavo - ki jih je trenutno več na drugih področjih, k sreči ne na finančnem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
0
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
17
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,495
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,362
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,738
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,303
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,193
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,012
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,185
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,124
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,029
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,155