Komentar

Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa

Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami. Lutkovnega gledališča in tiste pič** mu pač niso nikoli odpustili. Pa tudi televizijske satire TV Poper ne. V bistvu si je Kobal sam kriv, da ima zdaj takšno dramo; če bi svojo politično satiro vsaj približno pošteno razdelil na dve polovici, eno za levičarje, drugo za desničarje, bi mu zdaj, ko je v stiski, bolj prizanašali.

20.01.2019 18:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Boris Kobal   plagiat   teater   komedija   SLG Celje   država   kultura   umetnost   Majda Širca   Mitja Okorn

Fotografiji: Mediaspeed

Na negativni selekciji utemeljena država goji na prsih subvencionirano kulturo, ki jo ustvarjajo tisti, ki niso sposobni s svojim delom preživeti na trgu.

Borisu Kobalu v teh dneh ni do smeha. Tik pred slovenskim kulturnim praznikom se mu je zgodila cela drama: komedijo, ki jo je suvereno prodajal za svoje, so razkrili v povsem drugi luči. Kot plagiat pokojnega italijanskega dramatika Alda Nicolaja. Primer je neroden iz več razlogov. Najbolj bode v oči dejstvo, da si je takšen profesionalec, kakršen je Kobal, privoščil nekaj tako neetičnega, kot je skoraj dobesedno prepisati umetniško delo drugega avtorja. Intelektualna tatvina je še vedno tatvina, osebne okoliščine gor ali dol. Sprenevedanje v tem primeru ne pride v poštev. Da je trajalo več tednov, da so Kobalovo nespodobnost razkrili, je zanimiv podatek, vendar bolje pozno kot nikoli. Tretji vidik je še najmanj oseben in se niti ne tiče toliko plagiatorja, kot se dotika stanja duha v slovenski kulturi, družbi in državi nasploh. Plagiatorstvo namreč ni nekaj novega, čeprav se je doslej pojavljalo predvsem v političnih krogih, kjer so bili v tem sramotnem kontekstu razkrinkani nekateri politiki, poslanci, ministrski kandidati ali celo ministri. Iz obeh političnih polov, da ne bo kakšnih dvomov. Kradejo in lažejo oboji. No, na koncu so bile sankcije sicer ostre in nemoralneži so morali oditi (odstopiti), a šele potem, ko sta svoje naredila ogorčenje javnosti in gnev dovolj velikega števila medijev. Da bi inkriminirani plagiotorji sami nemudoma in brez pardona sprejeli odgovornost za svoje nespodobno ravnanje, priznali krivdo in se opravičili, se v teh krajih načeloma ne dogaja. Očitno je sram prehud, strah pred nepredvidljivimi posledicami pa prevelik.

 

Nekateri so komaj čakali trenutek, da so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami. Lutkovnega gledališča in tiste pič** mu pač niso nikoli odpustili. Pa tudi televizijske satire TV Poper ne. V bistvu se je Kobal zafrknil samo v tem, da svoje politične satire nikoli ni znal vsaj približno pošteno razdeliti na dve polovici, eno za levičarje, drugo za desničarje. Namesto tega je dvajset let tolkel izključno po desnici. Če se Boris danes čudi, zakaj od marsikje takšen gnev nad njegovim plagiatorstvom, naj se spomni na to, da je kot komik zasmehoval le eno stran.

 

Toda niso vsi enozložno pritegnili bučanju množice moralistov, ki za Kobala zahtevajo pravično kazen (kar je sicer razumljivo in pričakovano). Našli so se tudi takšni, ki poskušajo relativizirati njegovo dejanje, zmanjšati krivdo. Takšni poskusi so zanimivi, simptomatični in ne presenečajo. Kajti opravka imamo s svetopisemskim vzklikom, naj vrže kamen, kdor je brez greha. Oziroma s pregovorom, da vrana vrani ne izkljuje očesa. Nikogar ne obsojam, prav nič ne moraliziram. Tako to pač je v slovenski kulturi. Ne pravim, da velja absolutno, vsekakor pa je precej razširjeno. Nad Kobala ne bodo šli z vsemi topovi, ker ima marsikdo za seboj podobne grehe. Omare slovenske kulture, solidno subvencionirane s strani prav nič mačehovske države, so vsaj ponekod polne okostnjakov. Zato je danes marsikdo, bi bi ob Kobalovem plagiatu pričakovano lahko kaj zinil, raje tiho, se živčno grize v ustnice in upa, da ne bo na dan prišla še kakšna hujša ... svinjarija.

 

 

Profesionalci espe ob premierni uprizoritvi 30. novembra lani v SLG Celje, ko še ni bilo nič jasno ...

 

 

Prav je, da Kobal odgovarja za to, kar je naredil. Kot kaže, se tega zaveda in bo poskušal "sanirati" škodo. Lepo bi bilo, če bi se tudi komu opravičil. Izpadel bi človeško. Desničarji mu seveda niti po tem ne bodo odpustili, vendar bi ga sovražili tudi brez tega. Sporočilnost njegovega eventualnega priznanja krivde in obžalovanja je drugje. V nekem trenutku bo potrebno začeti s katarzo slovenske kulture, vsaj tiste, ki skriva marsikaj, kar ne more biti v ponos nikomur. Koliko je še podobnih plagiatov, kakršen je (bil) Kobalov? Ne le v teatru oziroma literaturi, pač pa tudi v glasbi. V filmu. Koliko idej je v resnici ukradenih, koliko kulturnih dosežkov v resnici dvomljive izvirnosti?

 

Pred dnevi smo na portalu+ objavili karikaturo, ki poskuša relativno duhovito povzeti širši kontekt Kobalovega prestopka; nekdo prekopira celo dramo in se sprva ne zgodi nič (čeprav je kasneje precejšen cirkus), nekdo drugi pa prekopira nekdanjega premierja in postane predsednik vlade. Saj razumete poanto, mar ne?

 

V Sloveniji imamo kronično težavo z vzpostavljanjem standardov spodobnosti, kajti pristali smo na to, da je nekaj normalnega, če politik ali javni funkcionar krade, laže in celo prepisuje diplomo ali magisterij. Verjetno se je to zgodilo zato, ker smo tako zelo spustili svoja pričakovanja in kriterije. Za politike in javne funkcionarje je postalo takorekoč pričakovano, da je z njimi nekaj narobe, medtem ko so t.i. kulturniki doslej veljali za precej bolj posvečene, četudi za to idealiziranje ni nobenega racionalnega razloga.

 

Majda Širca je v svojstvu ministrice za kulturo mlademu režiserju Mitji Okornu nekoč "prijateljsko" zaupala, naj od države ne računa na kak evro pomoči za svoje filme, kajti države ve, da je Mitja sposoben mlad režister, ki bo z lahkoto dobil sredstva za svoje projekte in uspel tudi v tujini, medtem ko mnogi drugi režiserji, večinoma niti ne več rosno mladi, takšnega blagoslova nimajo. So torej netalentirani in občutno manj sposobni, zato potrebujejo pomoč države. Naš, davkoplačevalski denar, skratka.

 

Takšna poanta je lahko precej grozljiva. Zaprite oči in si predstavljajte sistem, kakršnega imamo pri nas: sposobni in spodobni delamo, trudimo se in načeloma nam uspe. Vendar napori zahtevajo veliko energije, odrekanja in drugih muk. Na drugi strani so, če parafraziram drago Majdo, nesposobni oziroma manj sposobni, ki si zaslužijo podporo države in njeno stalno ljubezen, naklonjenost. Ker drugače bi jim ne uspelo, propadli bi, padli v depresijo in od žalosti umrli. Namenoma pretiravam, a je poanta še vedno zelo očitna: na negativni selekciji utemeljena država goji na prsih subvencionirano kulturo, ki jo ustvarjajo tisti, ki niso sposobni s svojim delom preživeti na trgu. Ker so vedno bolj brez idej in domišljije, se zatekajo k različnim "rešitvam", da bi rešili svojo eksistenco in napolnili esenco.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.425
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.835
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.911
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.001
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.144
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.062
09/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.170