Komentar

Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa

Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami. Lutkovnega gledališča in tiste pič** mu pač niso nikoli odpustili. Pa tudi televizijske satire TV Poper ne. V bistvu si je Kobal sam kriv, da ima zdaj takšno dramo; če bi svojo politično satiro vsaj približno pošteno razdelil na dve polovici, eno za levičarje, drugo za desničarje, bi mu zdaj, ko je v stiski, bolj prizanašali.

20.01.2019 18:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Boris Kobal   plagiat   teater   komedija   SLG Celje   država   kultura   umetnost   Majda Širca   Mitja Okorn

Fotografiji: Mediaspeed

Na negativni selekciji utemeljena država goji na prsih subvencionirano kulturo, ki jo ustvarjajo tisti, ki niso sposobni s svojim delom preživeti na trgu.

Borisu Kobalu v teh dneh ni do smeha. Tik pred slovenskim kulturnim praznikom se mu je zgodila cela drama: komedijo, ki jo je suvereno prodajal za svoje, so razkrili v povsem drugi luči. Kot plagiat pokojnega italijanskega dramatika Alda Nicolaja. Primer je neroden iz več razlogov. Najbolj bode v oči dejstvo, da si je takšen profesionalec, kakršen je Kobal, privoščil nekaj tako neetičnega, kot je skoraj dobesedno prepisati umetniško delo drugega avtorja. Intelektualna tatvina je še vedno tatvina, osebne okoliščine gor ali dol. Sprenevedanje v tem primeru ne pride v poštev. Da je trajalo več tednov, da so Kobalovo nespodobnost razkrili, je zanimiv podatek, vendar bolje pozno kot nikoli. Tretji vidik je še najmanj oseben in se niti ne tiče toliko plagiatorja, kot se dotika stanja duha v slovenski kulturi, družbi in državi nasploh. Plagiatorstvo namreč ni nekaj novega, čeprav se je doslej pojavljalo predvsem v političnih krogih, kjer so bili v tem sramotnem kontekstu razkrinkani nekateri politiki, poslanci, ministrski kandidati ali celo ministri. Iz obeh političnih polov, da ne bo kakšnih dvomov. Kradejo in lažejo oboji. No, na koncu so bile sankcije sicer ostre in nemoralneži so morali oditi (odstopiti), a šele potem, ko sta svoje naredila ogorčenje javnosti in gnev dovolj velikega števila medijev. Da bi inkriminirani plagiotorji sami nemudoma in brez pardona sprejeli odgovornost za svoje nespodobno ravnanje, priznali krivdo in se opravičili, se v teh krajih načeloma ne dogaja. Očitno je sram prehud, strah pred nepredvidljivimi posledicami pa prevelik.

 

Nekateri so komaj čakali trenutek, da so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami. Lutkovnega gledališča in tiste pič** mu pač niso nikoli odpustili. Pa tudi televizijske satire TV Poper ne. V bistvu se je Kobal zafrknil samo v tem, da svoje politične satire nikoli ni znal vsaj približno pošteno razdeliti na dve polovici, eno za levičarje, drugo za desničarje. Namesto tega je dvajset let tolkel izključno po desnici. Če se Boris danes čudi, zakaj od marsikje takšen gnev nad njegovim plagiatorstvom, naj se spomni na to, da je kot komik zasmehoval le eno stran.

 

Toda niso vsi enozložno pritegnili bučanju množice moralistov, ki za Kobala zahtevajo pravično kazen (kar je sicer razumljivo in pričakovano). Našli so se tudi takšni, ki poskušajo relativizirati njegovo dejanje, zmanjšati krivdo. Takšni poskusi so zanimivi, simptomatični in ne presenečajo. Kajti opravka imamo s svetopisemskim vzklikom, naj vrže kamen, kdor je brez greha. Oziroma s pregovorom, da vrana vrani ne izkljuje očesa. Nikogar ne obsojam, prav nič ne moraliziram. Tako to pač je v slovenski kulturi. Ne pravim, da velja absolutno, vsekakor pa je precej razširjeno. Nad Kobala ne bodo šli z vsemi topovi, ker ima marsikdo za seboj podobne grehe. Omare slovenske kulture, solidno subvencionirane s strani prav nič mačehovske države, so vsaj ponekod polne okostnjakov. Zato je danes marsikdo, bi bi ob Kobalovem plagiatu pričakovano lahko kaj zinil, raje tiho, se živčno grize v ustnice in upa, da ne bo na dan prišla še kakšna hujša ... svinjarija.

 

 

Profesionalci espe ob premierni uprizoritvi 30. novembra lani v SLG Celje, ko še ni bilo nič jasno ...

 

 

Prav je, da Kobal odgovarja za to, kar je naredil. Kot kaže, se tega zaveda in bo poskušal "sanirati" škodo. Lepo bi bilo, če bi se tudi komu opravičil. Izpadel bi človeško. Desničarji mu seveda niti po tem ne bodo odpustili, vendar bi ga sovražili tudi brez tega. Sporočilnost njegovega eventualnega priznanja krivde in obžalovanja je drugje. V nekem trenutku bo potrebno začeti s katarzo slovenske kulture, vsaj tiste, ki skriva marsikaj, kar ne more biti v ponos nikomur. Koliko je še podobnih plagiatov, kakršen je (bil) Kobalov? Ne le v teatru oziroma literaturi, pač pa tudi v glasbi. V filmu. Koliko idej je v resnici ukradenih, koliko kulturnih dosežkov v resnici dvomljive izvirnosti?

 

Pred dnevi smo na portalu+ objavili karikaturo, ki poskuša relativno duhovito povzeti širši kontekt Kobalovega prestopka; nekdo prekopira celo dramo in se sprva ne zgodi nič (čeprav je kasneje precejšen cirkus), nekdo drugi pa prekopira nekdanjega premierja in postane predsednik vlade. Saj razumete poanto, mar ne?

 

V Sloveniji imamo kronično težavo z vzpostavljanjem standardov spodobnosti, kajti pristali smo na to, da je nekaj normalnega, če politik ali javni funkcionar krade, laže in celo prepisuje diplomo ali magisterij. Verjetno se je to zgodilo zato, ker smo tako zelo spustili svoja pričakovanja in kriterije. Za politike in javne funkcionarje je postalo takorekoč pričakovano, da je z njimi nekaj narobe, medtem ko so t.i. kulturniki doslej veljali za precej bolj posvečene, četudi za to idealiziranje ni nobenega racionalnega razloga.

 

Majda Širca je v svojstvu ministrice za kulturo mlademu režiserju Mitji Okornu nekoč "prijateljsko" zaupala, naj od države ne računa na kak evro pomoči za svoje filme, kajti države ve, da je Mitja sposoben mlad režister, ki bo z lahkoto dobil sredstva za svoje projekte in uspel tudi v tujini, medtem ko mnogi drugi režiserji, večinoma niti ne več rosno mladi, takšnega blagoslova nimajo. So torej netalentirani in občutno manj sposobni, zato potrebujejo pomoč države. Naš, davkoplačevalski denar, skratka.

 

Takšna poanta je lahko precej grozljiva. Zaprite oči in si predstavljajte sistem, kakršnega imamo pri nas: sposobni in spodobni delamo, trudimo se in načeloma nam uspe. Vendar napori zahtevajo veliko energije, odrekanja in drugih muk. Na drugi strani so, če parafraziram drago Majdo, nesposobni oziroma manj sposobni, ki si zaslužijo podporo države in njeno stalno ljubezen, naklonjenost. Ker drugače bi jim ne uspelo, propadli bi, padli v depresijo in od žalosti umrli. Namenoma pretiravam, a je poanta še vedno zelo očitna: na negativni selekciji utemeljena država goji na prsih subvencionirano kulturo, ki jo ustvarjajo tisti, ki niso sposobni s svojim delom preživeti na trgu. Ker so vedno bolj brez idej in domišljije, se zatekajo k različnim "rešitvam", da bi rešili svojo eksistenco in napolnili esenco.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,849
02/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,418
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,648
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,794
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,466
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 957
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,746
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 793
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 786
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,536