Komentar

John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!

John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče glasbenike in glasbenice k svobodni izbiri. Izbira je svoboda. Cage je radikalni humanist, zen mojster sveta: izumil je svoj obred, ustvaril je svoj čas za zbranost, ker šele, ko boš zbran, boš svoboden. John Cage je odigral popolnoma novo vlogo umetnika.

20.01.2019 01:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   John Cage   glasba   tonaliteta   Arnold Schönberg

John Cage je prevrednotil glasbo, ki ne temelji več na inštrumentalni virtuoznosti temveč na organizaciji zvočnega materiala.

Pred menoj se je odvrtel izreden dogodek tedna, ki si ga bom moral v bližnji prihodnosti natančno osvetliti, toda odločil sem se, da bom komentiral dogodek stoletja, vsebino najvplivnejšega glasbenega dogodka prejšnjega stoletja, znamenito Cageovo kompozicijo 4' 33". Odločil sem se, da bom za nekaj trenutkov vstopil v tišino, jaz, ki neskončno obožujem umetnost hrupa. Povod, ki je sprožil komentar, bom preskočil.

 

V prirodi umetnosti je, da se natančno zaveda svojega časa, dogovorjenih časovnih zaporedij (stilnih zaporedij) in kozmičnih vzporednosti. S pomočjo časa umetnost oblikuje sama sebe. Ravno umetniška zavest je tista, ki najglobje od vseh človekovih dejavnosti oblikuje čas! To je ta neskončna povratna zanka oblikoslovnih počel. John Cage se je vsega tega več kot zavedal, z vso svojo zavestjo je močno vplival na oblikovanje svojega časa od leta 1933 do leta 1992. Rodil se je leta 1912 v Los Angelesu.

 

 

***

 

Dogodek dneva: V našem mestu živi nekaj izjemnih ljudi, ki na poseben način oblikujejo čas, a samo nekaj jih je, ki čas in čezčasje oblikujejo s pomočjo kulture. Med njimi je zagotovo Marjan Rupert, ki na presenetljiv način, z metodo, ki je znana samo njemu, prepleta časovne vzporednosti, ki vplivajo tako na umetnost, kot na kulturo. Marjan Rupert je vodja rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki hrani v svoji zakladnici neprecenljivo umetniško in kulturno strojnico. Pred nekaj dnevi sem skupaj z njim vstopil - za potrebe razstave Kosovelova tipografija - v strogo varovano zakladnico Nuka, kjer sem si podrobno ogledal naslovno stran rokopisne konstrukcije za Kosovelov načrtovani literarni mesečnik KONS, ki ga žal ni nikoli uresničil. Ponovno sem gledal impresiven napor tistih, ki delajo v knjižnicah sveta: želimo si, da se ne bi niti ena človekova ideja izgubila v vesoljnem prostranstvu.

 

Ne morete si predstavljati, s kakšnim pritajeno elegantnim navdušenjem mi je v čitalnici rokopisnega oddelka Marjan Rupert pokazal Srečkov šolski zvezek, ki ga je ta uporabljal v sedemem razredu realke pri predmetu matematika. S kakšno potrpežljivostjo je obračal popisane liste z matematičnimi postopki. Verjetno zato, da bi se pogled ujel v detajl, ki bi lahko sprožil nekaj, česar ne more niti Marjan Rupert predvideti. Ko si bom v bližnji prihodnosti bolj natančno ogledal videno dokumentacijo iz zakladnice Nuka, ne bom mogel mimo tega, da je imel Marjan Rupert izvrstnega predhodnika v Mihaelu Glavanu.

 

 

Dogodek stoletja: S tem komentarjem bi vas rad samo spomnil na to kako je svet dobil nova ušesa za novo glasbo XXI. stoletja. To je komentar o dogodku nič, ki je postal dogodek vseh bodočih stoletji. To se je zgodilo štirideset let kasneje po tistem, ko je Marcel Duchamp izumil ready made. Tako malo je potrebno, pa se vse spremni. Glasba je pri Cageu zasnovana kot časovno zamejeno procesiranje vseh zvokov in tišin sveta in čezsveta.

 

Ponovimo: zvok ima štiri odlike: frekvenco, amplitudo, barvo in trajanje. Tišina pa ima samo trajanje. Danes bom komentiral samo Cagevo umetniško interpretirano tišino, prazen vzporeden čas umetnosti. Povejmo takoj na začetku: John Cage je bil učenec Arnolda Schönberga, ki je tako kot vsi dobri učenci z globokim spoštovanjem kritično dekonstruiral svojega učitelja. Učitelj pa je desetletja prej z natančno analizo prestrukturiral in razbil cel niz glasbenih avtoritet.

 

Predlog dneva: Poslušajte Schönbergovo skladbo Preživeli iz Varšave, op.46

 

 

Arnold Schönberg: Ein Überlebender aus Warschau

 

 

Dunajčan Arnold Schönberg se je moral zaradi zločinskega duha nacionalizma prisilno izseliti iz Avstrije. Za točko svoje dokončne osvoboditve od duha totalitarizma si je izbral Združene države Amerike. Uf, kako se čas spreminja. V Los Angelesu je kot vpliven evropski skladatelj poučeval glasbo. Z velikim navdušenjem je sprejel v svojo predavalnico mladega Cagea. Schönberg je že v Evropi svojo kritiko usmeril v dekonstrukcijo tonalne lestvice, izumil je atonalno, serijalno glasbo, njegov učenec Cage pa je brutistično zasekal z mesarico v tonaliteto. Ne znate si predstavljati, kako neugodno je bilo leta 1960, ko je nastopil na komercialni televiziji s svojim glasbenim delom Water Walk. Neugodnost se je manifestirala s smehom avditorija, značilnim za današnje televizijske fenomene. Mnogi reformatorji glasbe XX. stoletja so z veseljem vdirali v zabavne odaje (npr. Kraftwerk, ASSA-Popmehanika).

 

Končno smo v glasbi začeli poslušati zvok. Dokončno se je razbil stereotip, da glasbo ustvarja - bog - skupaj z vsemogočnim genijem in glasbenikom, ki jo izvaja s pomočjo tradicionalnih instrumentov. John Cage je prevrednotil glasbo, ki ne temelji več na inštrumentalni virtuoznosti, temveč na organizaciji zvočnega materiala. Material glasbe sta tako postala zvok in tišina. Glas, glasba___etimologija besede glas: pslovan. se je razvila iz ide. galso-, kar se ohranja še v lit. galsas - odmev.

 

V današnem glasbenem komentarju o Cageu bom usmeril naše uho v tišino. V trenutek, ko je Cage v svoji kompoziciji proglasil 4' in 33'' tišine za glasbo. V tisti trenutek, ko je sprožil s proglasitvijo tišine nov čas. Duchapovsko je omejeni čas tišine proglasil za umetniško tišino, s tem se je tišina spremnila v kolektivno poslušanje. Seveda absolutne tišine ni. Tišina je postala glasna glasba, ki se še danes in se bo še stoletja upirala hlapčevskim združevalnim glasbam, ki jih podpirajo nacionalne kulture. Resna glasba je s tem postala v XX. stoletju telo principov in inovacij. Cageove skladbe so uvedle radikalno eksperimentiranje. Popolnoma je reorganiziral glasbeno pozicijo; skladatelj naj ne posluša več svojih notranjih pokrajin, material glasbe je postal zunanja utilitrano-zvočna pokrajina.

 

Leta 1952 se je s Cagevo tišino vse spremnilo! John Cage je v glasbeno strukturo vključil spremenljivke in lepe slučaje. Emancipiral je umetnikovo voljo, sam je postal z glasbeno performativnostjo središče glasbene konstrukcije.

 

Možna definicija umetnosti: Umetnost je ostro usmerjanje pozornosti.

 

(Neplačan oglas: Oglejte si remake Cageve kompozicije 4'33'' tovarišev kunstlerjev z naslovom 4' 33'' - Readymade Laibach v režiji Igorja Zupeta.)

 

Res pa je, da je lahko tišina popolna odsotnost živega, toda v to smer ne bom usmerjal komentarja. Raje mi pokaži. kaj novega in vse bom začel znova. Vse pri Cageu govori samo zase. Vem pa, da si je prikrito želel refleksij lastne glasbe, njemu ni bilo nikoli odveč reflektirati tuje. Predvsem je govoril o Duchampu in Arnoldu Schönbergu. O tem mi je pripovedoval njegov dolgoletni prijatel Jovan Čirilov. Največ sta govorila o Duchampovi umetnosti, ko sta šla nabirat gobe. Cage je namreč oboževal nabiranje gob, zavzeto - do fanatičnih razsežnosti. V rasti gob je videl ravno pravo hitrost, ki je skladna z njegovim razumevanjem sveta. Skupaj z Jovanom sta poslušala zvok rasti gob.

 

John Cage je vse svoje življenje pripadal anarhističnim načelom!

 

Cageov anarhizem manifestira ravno osvoboditev od pravil glasbene kompozicije, nedoločenost glasbega dela. Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada___je ideal anrhističnega boja proti sistemu dikatur izbranih glasbenih tonov nad množicami zapostavljenih šumov in zvokov iz področja slušne izkušnje__zavzema se za brezvladje šumov in zvokov. Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče glasbenike in glasbenice k svobodni izbiri. Izbira je svoboda. Cage je radikalni humanist, zen mojster sveta: izumil je svoj obred, ustvaril je svoj čas za zbranost, ker šele, ko boš zbran, boš svoboden. John Cage je odigral popolnoma novo vlogo umetnika. Gledal sem ga v New Yorku, kako zaljubljeno čaka Mercea Cunninghama, da zaključi predstavo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
18
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
38
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,066
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,232
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,756
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,289
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,110