Komentar

John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!

John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče glasbenike in glasbenice k svobodni izbiri. Izbira je svoboda. Cage je radikalni humanist, zen mojster sveta: izumil je svoj obred, ustvaril je svoj čas za zbranost, ker šele, ko boš zbran, boš svoboden. John Cage je odigral popolnoma novo vlogo umetnika.

20.01.2019 01:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   John Cage   glasba   tonaliteta   Arnold Schönberg

John Cage je prevrednotil glasbo, ki ne temelji več na inštrumentalni virtuoznosti temveč na organizaciji zvočnega materiala.

Pred menoj se je odvrtel izreden dogodek tedna, ki si ga bom moral v bližnji prihodnosti natančno osvetliti, toda odločil sem se, da bom komentiral dogodek stoletja, vsebino najvplivnejšega glasbenega dogodka prejšnjega stoletja, znamenito Cageovo kompozicijo 4' 33". Odločil sem se, da bom za nekaj trenutkov vstopil v tišino, jaz, ki neskončno obožujem umetnost hrupa. Povod, ki je sprožil komentar, bom preskočil.

 

V prirodi umetnosti je, da se natančno zaveda svojega časa, dogovorjenih časovnih zaporedij (stilnih zaporedij) in kozmičnih vzporednosti. S pomočjo časa umetnost oblikuje sama sebe. Ravno umetniška zavest je tista, ki najglobje od vseh človekovih dejavnosti oblikuje čas! To je ta neskončna povratna zanka oblikoslovnih počel. John Cage se je vsega tega več kot zavedal, z vso svojo zavestjo je močno vplival na oblikovanje svojega časa od leta 1933 do leta 1992. Rodil se je leta 1912 v Los Angelesu.

 

 

***

 

Dogodek dneva: V našem mestu živi nekaj izjemnih ljudi, ki na poseben način oblikujejo čas, a samo nekaj jih je, ki čas in čezčasje oblikujejo s pomočjo kulture. Med njimi je zagotovo Marjan Rupert, ki na presenetljiv način, z metodo, ki je znana samo njemu, prepleta časovne vzporednosti, ki vplivajo tako na umetnost, kot na kulturo. Marjan Rupert je vodja rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki hrani v svoji zakladnici neprecenljivo umetniško in kulturno strojnico. Pred nekaj dnevi sem skupaj z njim vstopil - za potrebe razstave Kosovelova tipografija - v strogo varovano zakladnico Nuka, kjer sem si podrobno ogledal naslovno stran rokopisne konstrukcije za Kosovelov načrtovani literarni mesečnik KONS, ki ga žal ni nikoli uresničil. Ponovno sem gledal impresiven napor tistih, ki delajo v knjižnicah sveta: želimo si, da se ne bi niti ena človekova ideja izgubila v vesoljnem prostranstvu.

 

Ne morete si predstavljati, s kakšnim pritajeno elegantnim navdušenjem mi je v čitalnici rokopisnega oddelka Marjan Rupert pokazal Srečkov šolski zvezek, ki ga je ta uporabljal v sedemem razredu realke pri predmetu matematika. S kakšno potrpežljivostjo je obračal popisane liste z matematičnimi postopki. Verjetno zato, da bi se pogled ujel v detajl, ki bi lahko sprožil nekaj, česar ne more niti Marjan Rupert predvideti. Ko si bom v bližnji prihodnosti bolj natančno ogledal videno dokumentacijo iz zakladnice Nuka, ne bom mogel mimo tega, da je imel Marjan Rupert izvrstnega predhodnika v Mihaelu Glavanu.

 

 

Dogodek stoletja: S tem komentarjem bi vas rad samo spomnil na to kako je svet dobil nova ušesa za novo glasbo XXI. stoletja. To je komentar o dogodku nič, ki je postal dogodek vseh bodočih stoletji. To se je zgodilo štirideset let kasneje po tistem, ko je Marcel Duchamp izumil ready made. Tako malo je potrebno, pa se vse spremni. Glasba je pri Cageu zasnovana kot časovno zamejeno procesiranje vseh zvokov in tišin sveta in čezsveta.

 

Ponovimo: zvok ima štiri odlike: frekvenco, amplitudo, barvo in trajanje. Tišina pa ima samo trajanje. Danes bom komentiral samo Cagevo umetniško interpretirano tišino, prazen vzporeden čas umetnosti. Povejmo takoj na začetku: John Cage je bil učenec Arnolda Schönberga, ki je tako kot vsi dobri učenci z globokim spoštovanjem kritično dekonstruiral svojega učitelja. Učitelj pa je desetletja prej z natančno analizo prestrukturiral in razbil cel niz glasbenih avtoritet.

 

Predlog dneva: Poslušajte Schönbergovo skladbo Preživeli iz Varšave, op.46

 

 

Arnold Schönberg: Ein Überlebender aus Warschau

 

 

Dunajčan Arnold Schönberg se je moral zaradi zločinskega duha nacionalizma prisilno izseliti iz Avstrije. Za točko svoje dokončne osvoboditve od duha totalitarizma si je izbral Združene države Amerike. Uf, kako se čas spreminja. V Los Angelesu je kot vpliven evropski skladatelj poučeval glasbo. Z velikim navdušenjem je sprejel v svojo predavalnico mladega Cagea. Schönberg je že v Evropi svojo kritiko usmeril v dekonstrukcijo tonalne lestvice, izumil je atonalno, serijalno glasbo, njegov učenec Cage pa je brutistično zasekal z mesarico v tonaliteto. Ne znate si predstavljati, kako neugodno je bilo leta 1960, ko je nastopil na komercialni televiziji s svojim glasbenim delom Water Walk. Neugodnost se je manifestirala s smehom avditorija, značilnim za današnje televizijske fenomene. Mnogi reformatorji glasbe XX. stoletja so z veseljem vdirali v zabavne odaje (npr. Kraftwerk, ASSA-Popmehanika).

 

Končno smo v glasbi začeli poslušati zvok. Dokončno se je razbil stereotip, da glasbo ustvarja - bog - skupaj z vsemogočnim genijem in glasbenikom, ki jo izvaja s pomočjo tradicionalnih instrumentov. John Cage je prevrednotil glasbo, ki ne temelji več na inštrumentalni virtuoznosti, temveč na organizaciji zvočnega materiala. Material glasbe sta tako postala zvok in tišina. Glas, glasba___etimologija besede glas: pslovan. se je razvila iz ide. galso-, kar se ohranja še v lit. galsas - odmev.

 

V današnem glasbenem komentarju o Cageu bom usmeril naše uho v tišino. V trenutek, ko je Cage v svoji kompoziciji proglasil 4' in 33'' tišine za glasbo. V tisti trenutek, ko je sprožil s proglasitvijo tišine nov čas. Duchapovsko je omejeni čas tišine proglasil za umetniško tišino, s tem se je tišina spremnila v kolektivno poslušanje. Seveda absolutne tišine ni. Tišina je postala glasna glasba, ki se še danes in se bo še stoletja upirala hlapčevskim združevalnim glasbam, ki jih podpirajo nacionalne kulture. Resna glasba je s tem postala v XX. stoletju telo principov in inovacij. Cageove skladbe so uvedle radikalno eksperimentiranje. Popolnoma je reorganiziral glasbeno pozicijo; skladatelj naj ne posluša več svojih notranjih pokrajin, material glasbe je postal zunanja utilitrano-zvočna pokrajina.

 

Leta 1952 se je s Cagevo tišino vse spremnilo! John Cage je v glasbeno strukturo vključil spremenljivke in lepe slučaje. Emancipiral je umetnikovo voljo, sam je postal z glasbeno performativnostjo središče glasbene konstrukcije.

 

Možna definicija umetnosti: Umetnost je ostro usmerjanje pozornosti.

 

(Neplačan oglas: Oglejte si remake Cageve kompozicije 4'33'' tovarišev kunstlerjev z naslovom 4' 33'' - Readymade Laibach v režiji Igorja Zupeta.)

 

Res pa je, da je lahko tišina popolna odsotnost živega, toda v to smer ne bom usmerjal komentarja. Raje mi pokaži. kaj novega in vse bom začel znova. Vse pri Cageu govori samo zase. Vem pa, da si je prikrito želel refleksij lastne glasbe, njemu ni bilo nikoli odveč reflektirati tuje. Predvsem je govoril o Duchampu in Arnoldu Schönbergu. O tem mi je pripovedoval njegov dolgoletni prijatel Jovan Čirilov. Največ sta govorila o Duchampovi umetnosti, ko sta šla nabirat gobe. Cage je namreč oboževal nabiranje gob, zavzeto - do fanatičnih razsežnosti. V rasti gob je videl ravno pravo hitrost, ki je skladna z njegovim razumevanjem sveta. Skupaj z Jovanom sta poslušala zvok rasti gob.

 

John Cage je vse svoje življenje pripadal anarhističnim načelom!

 

Cageov anarhizem manifestira ravno osvoboditev od pravil glasbene kompozicije, nedoločenost glasbega dela. Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada___je ideal anrhističnega boja proti sistemu dikatur izbranih glasbenih tonov nad množicami zapostavljenih šumov in zvokov iz področja slušne izkušnje__zavzema se za brezvladje šumov in zvokov. Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče glasbenike in glasbenice k svobodni izbiri. Izbira je svoboda. Cage je radikalni humanist, zen mojster sveta: izumil je svoj obred, ustvaril je svoj čas za zbranost, ker šele, ko boš zbran, boš svoboden. John Cage je odigral popolnoma novo vlogo umetnika. Gledal sem ga v New Yorku, kako zaljubljeno čaka Mercea Cunninghama, da zaključi predstavo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
12
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
17
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
21
07.02.2021 11:00
Mio Skrbinac je očitno nadlegoval nekdo, ki se je počutil dovolj zavarovanega! Naj povem nekaj stavkov v obrambo Matjažu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
To je globinska izkušnja - pogledati v obraz človeštva
9
06.02.2021 23:59
Večkrat se mi je v predvirusnem obdobju zgodilo, da sem med predstavo usmeril svoj pogled v publiko, če sem le imel kokpit v ... Več.
Piše: D. Živadinov
Je res samo "trumpizem" tisti, na katerega lahko stavi državljan, da ne bo večni ujetnik "poznavalcev" pravne države?
13
05.02.2021 07:30
Smo res kot skupnost tako zavozlani in ujeti v nerazpoznavne lovke naše birokratske pošasti, da nam lahko pomagajo samo še ... Več.
Piše: Miha Burger
Quo vadis, Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot je bil nekoč rimski imperij?
18
03.02.2021 07:00
Bruselj vodi politiko migracij, ki je nihče ne razume, malokdo odobrava in ki nikoli ni bila demokratično verificirana. Toda ... Več.
Piše: Janez Vuk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.595
02/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.862
03/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.674
04/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.032
05/
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
Uredništvo
Ogledov: 1.798
06/
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
Božo Cerar
Ogledov: 1.757
07/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.613
08/
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
Ana Jud
Ogledov: 1.379
09/
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
Bine Kordež
Ogledov: 1.310
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 605